Po uboju na obrobju Ljubljane, v katerem naj bi mladoletnica vzela življenje svoji materi, je preiskovalni sodnik zoper osumljeno odredil pripor. Zakonodaja za mladoletne osumljence pripor dopušča le izjemoma, enomesečni pripor pa je nato mogoče podaljšati največ še za dva meseca.
Kazenski postopki zoper mladoletnike, tudi če ti storijo najhujša kazniva dejanja, potekajo skriti pred očmi javnosti, saj so mladoletniki ranljiva skupina, tudi če se znajdejo na napačni strani zakona. Zato so sojenja zaprta za javnost, ki ni seznanjena s sodnimi epilogi posameznih kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mladoletniki, tudi če gre za najhujša kazniva dejanja. V začetku leta 2023 smo poročali o podobni tragediji v Škofji Loki, kjer naj bi mladoletni sin ubil svojo mater, vendar sodni epilog tragedije zaradi varstva mladoletnikovih pravic ni znan.
Kljub temu so širši javnosti dostopni statistični podatki o pravnomočnih sodbah zoper mladoletnike, ki razkrivajo, da se sodišča tudi v primerih najhujših kaznivih dejanj le redko odločajo za mladoletniški zapor.
Kot je razvidno iz podatkov slovenskega statističnega urada, so slovenska sodišča med letoma 2014 in 2024 deset mladoletnikov pravnomočno obsodila zaradi kaznivih dejanj umora (tri) ali uboja (sedem) - vključno s poskusi. Prav vsi obsojenci so bili moškega spola, sodišča pa so le dva obsodila na mladoletniški zapor. Za enega je sodišče odredilo oddajo v prevzgojni dom, dva sta morala v zavod za usposabljanje, petim pa je sodišče določilo nadzorstvo organa socialnega skrbstva. Izrečene kazni mladoletnikom so izrazito blažje, predvsem zato, ker pravosodni sistem (ne le pri nas) pri tako mladih storilcih daje še dodaten poudarek rehabilitaciji obdolžencev.
Čakajoč na mladoletniški kazenski zakonik
Mladoletniška kriminaliteta je lani za krajši čas postala tudi širša politična tema, tesno povezana s posameznimi incidenti, povezanimi z dolenjskimi romskimi skupnostmi, opozicijska NSi pa je tedaj celo predlagala zaostritev kazni. Njen predlog novele kazenskega zakonika je obtičal v državnozborskem postopku, na katerega pa še čaka samostojni zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ga je pravosodno ministrstvo poleti že drugič poslalo v javno obravnavo.
»Celovito obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v samostojnem zakonu bo dodatno omogočilo, da bo v ospredje vseh postopkov bolj postavljena največja korist mladoletnika in njegovi interesi ter zagotavljanje vzgoje, prevzgoje in optimalnega razvoja glede na njihove sposobnosti, medtem ko ostaja kaznovalni namen v ozadju,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, kjer bodo v enem zakonu združili določila, ki so zdaj razpršena po kazenskem zakoniku, zakonu o kazenskem postopku in zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.
Meja kazenske odgovornosti ostaja pri 14 letih
Cilj novega zakona tako ni zaostrovanje kazni, temveč naj bi prinesel rešitve, s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti čim hitrejšo obravnavo težav mladoletnikov, ki se znajdejo v kazenskih postopkih. Hitro reševanje težav, ki se lahko odraža tudi v odklonskem vedenju, je namreč ključno za preprečevanje ponavljanja kaznivih dejanj in zagotavljanja čim boljših možnosti za reintegracijo prestopnikov. Tako je za zdaj predvideno, da bo moral tožilec, še preden se bo odločil za pregon mladoletnika, pridobiti njegovo individualno oceno – za ta namen naj bi ustanovili tudi poseben center za mladoletnike.
Meja kazenske odgovornosti bo tudi po novem predvidoma ostala pri 14 letih, sodišča pa bodo imela na voljo razširjen nabor navodil in prepovedi, ki jih bodo lahko izrekla obsojenim mladoletnikom: od osebnega opravičila in rednega obiskovanja šole do usposabljanja za poklic ali sprejem zaposlitve, ki ustreza njegovim sposobnostim, dela v splošno korist, udeležbe na treningu socialnih veščin, prepovedi druženja z določenimi posamezniki …
