Danes se je v dodatno zastraženi sodni dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča odvil predobravnavni narok za dva od šestih obtoženih, ki jim obtožnica očita umor bosanskega državljana Satka Zovka, trgovino z drogo in promet z orožjem.
Malo po pol deveti uri dopoldne je nad Gospodarskim razstaviščem, kjer ima ljubljansko okrožno sodišče dodatno dvorano, začel krožiti policijski helikopter, nekaj minut zatem pa je konvoj policijskih vozil skozi zadnji vhod sodišča iz pripora pripeljal obtoženega albanskega državljana Rrolanda Cretuja, ki naj bi se v celjskem zaporu zaupal sopriporniku in mu spregovoril o svoji vlogi pri umoru.
Soobtoženega Jaka Berganta so kmalu zatem privedli ob bistveno blažjih varnostnih ukrepih. Pripeljali so ga s kombijem pravosodnih policistov, na sodišče pa so ga pospremili skozi glavni vhod.
Strogi varnostni ukrepi so veljali tudi znotraj sodišča, kjer so bili pravosodni policisti dodatno zaščiteni z neprebojnimi jopiči, nekateri pa so imeli svoje obraze skrite z maskirnimi kapami z izrezi za oči. Na hodniku pred dvorano so stali tudi trije z avtomatskim orožjem opremljeni policisti specialne enote, obtoženca pa sta imela ves čas obravnave vklenjene noge.
Tako Cretu kot Bergant, ki sta v torek krivdo pred sodnikom Gorazdom Fabjančičem zanikala, sta med drugim obtožena, da sta sodelovala pri mafijskem umoru Satka Zovka, katerega naročnik in glavni organizator naj bi bil Dino Muzaferović - Cezar. Pri umoru naj bi sodelovala še Vili Sušnik in Osman Koštić, medtem ko se je Boban Stojanović v obtožnici znašel »le« zaradi prometa s prepovedanimi drogami.
Skrbela za orožje in sledila žrtvi
Specializirani tožilki Nevena Vukčević in Špela Brezigar Cretuju in Bergantu očitata tako sodelovanje pri zahrbtnem umoru v hudodelski združbi kot tudi promet z drogami in orožjem. Bergant naj bi pomagal pri namestitvi in skrivanju Muzaferovića in Cretuja, zadolžen pa je bil tudi za hrambo in skrivanje orožja v stanovanju v Topniški ulici, tamkajšnji garaži in stanovanju na Cesti Ceneta Štuparja. V stanovanju v Topniški ulici naj bi ponudil zatočišče tudi drugim vpletenim v umor Zovka (dveh strelcev, ki sta s puško AK-47 in pištolo glock v Zovkov avtomobil sprožila najmanj 26 strelov, policija še ni aretirala), tudi pajdašu, ki naj bi pred ljubljanskim hotelom Mons pod Zovkov audi namestil sledilno napravo TKStar in spremljal Zovkovo gibanje po Ljubljani. Za skrivanje pajdašev naj bi skrbel tudi po umoru. Muzaferoviću in Cretuju je dostavljal tudi hrano in obleke.
Pri umoru naj bi sodeloval tudi Cretu, ki ga po poročanju portalov Euronews in albanskega Politika iščejo tudi zaradi vpletenosti v umor v Italiji. Gre za albanskega državljana, menda nekdanjega pripadnika tamkajšnjih oboroženih sil, ki naj bi uporabljal več identitet, na lažnih dokumentih pa naj bi uporabljal različne romunske priimke (tudi Cretu je pogost romunski priimek). Pri umoru Satka Zovka naj bi bil zadolžen za orožje, sledenje Zovku in določitev primerne lokacije za umor.
Spomnimo, da so Zovka konec novembra umorili, ko je odhajal iz igralnice Mons; zanj sta bila usodna strela v čelo in telo. V tistem času se je Zovko po Ljubljani prosto gibal, pred tem pa je zavrnil tudi policijsko zaščito, saj mu je Muzaferović sporočil, da sta zgladila spore in da mu je odpustil. Pred tem naj bi za Zovkov umor ponujal okoli 150.000 evrov, saj je bil Zovko pripravljen na sojenju v Sarajevu pričati proti Muzaferoviću, ki ga v BiH iščejo zaradi domnevnega umora skesanca, ki je Muzaferovićevo trgovanje z drogo izdal policiji.
Muzaferović pred policisti prelomil telefon
Kot je včeraj razkrilo tožilstvo, naj bi se Cretu, ki je od aretacije decembra lani v priporu, v celjskem zaporu zaupal prav tako priprtemu J. M. Z njim naj bi govoril tako o svoji vlogi pri kaznivih dejanjih kot tudi o načrtih za pobeg iz pripora, ki ga je prav tako načrtoval Muzaferović. Tožilstvo je zato sodišču dodatno predlagalo, da zasliši tudi J. M. Poleg drugih dokazov, ki sta jih tožilki navedli že v obtožbi, sta v torek predlagali še, da sodišče na Češkem pridobi podatke s telefona Dina Muzaferovića. Kot je pojasnila tožilka Brezigarjeva, je Muzaferović ob prihodu policistov na hišno preiskavo prelomil svoj mobilni telefon in ga uničil.
Preiskovalci so polomljeni telefon nato poslali v Avstrijo, kjer so ga ponovno usposobili, vendar so se na telefonu dokopali le do osnovnih podatkov o telefonu. Vsa druga vsebina je zaklenjena, nacionalni preiskovalni urad pa je tožilstvu predlagal dve organizaciji v tujini, kjer bodo telefon lahko odklenili.
Cretu in Bergant sta v torek krivdo pred sodnikom Gorazdom Fabjančičem zanikala, njuna zagovornika Nejc Ukmar in Jure Vozel pa sta podala obsežen predlog za izločitev dokazov.
Obramba nad odredbe in policijsko delo
Vozel trdi, da je policija tajno opazovanje izvajala nezakonito, saj da v spisu ni ustreznega uradnega zaznamka o ustni odredbi tožilstva za ta prikriti ukrep. Prav tako se odredba nanaša na nedoločljivo osebo, opis katere ne ustreza telesnim karakteristikam Berganta, ki so mu policisti takrat začeli slediti. Opis je bil sprva, da je »oseba zanimanja« srednje višine in normalne postave ter da hodi po račje, Bergant pa tako ne hodi, je višje postave in vitek.
Policija naj bi prav tako že pred sledenjem Bergantu razpolagala s posnetki s Petrolovega bencinskega servisa na Tržaški cesti in lokala Gas station, na katerem naj bi bili dve »osebi zanimanja«, vendar nobena od njiju prav tako ni bila Bergant. Po mnenju Vozla policija prav tako ne bi smela izvajati tajnega opazovanja Berganta v garaži na Topniški ulici, saj gre za zasebne prostore, kar pomeni, da bi potrebovala odredbo preiskovalnega sodnika. Obramba izpodbija tudi sodno odredbo za hišno preiskavo, saj iz nje ni razvidno, kako je policija prišla do podatka, v katerem stanovanju stanuje Bergant. Vozel policiji tudi očita, da naj bi v sledilno napravo, ki je bila nameščena na avto umorjenega, vpogledala še pred odredbo sodišča.
Odvetnik Ukmar, ki zastopa Cretuja, je ob tem dodal, da je obramba šele pred dnevi prejela pojasnilo tožilstva, da odredba za tajno opazovanje, ki je bila pred tem devet mesecev v sodnem spisu, ni bila izdana, čeprav sta na njej žig in podpis tožilstva, ter da se je tajno opazovanje v resnici izvajalo na podlagi druge odredbe, ki do zdaj ni bila v spisu.
Tožilki sta pojasnili, da bosta na dokazne predloge zagovornikov pisno odgovorili med razpisanimi predobravnavnimi naroki, po koncu torkovega naroka pa niti odvetnika niti tožilki niso želeli dodatno pojasnjevati izrečenega na naroku.
Predobravnavni naroki so na ljubljanskem okrožnem sodišču razpisani za ves teden. V sredo naj bi pred sodnika stopila Sušnik in Koštić, v četrtek pa tudi prvoobtoženi Dino Muzaferović.
