Za danes je bil napovedan začetek novega sojenja v zadevi Balkanski bojevnik. Že tretjega. Na prvem, ki se je končalo novembra 2012, je bila večina obtoženih oproščena trgovanja z velikanskimi količinami droge, tudi prvi na seznamu Dragan Tošić. Višje sodišče je nato takšno odločitev razveljavilo in odredilo novo sojenje, na katerem je bila marca 2018 večina spoznana za krive. Tudi Tošić. Sredi leta 2019 je bila sodba v večjem delu potrjena na višjem sodišču, nakar jo je več kot dve leti pozneje razveljavilo vrhovno sodišče. Pet obsojenih, ki so še prestajali kazen, so takrat izpustili iz zapora – Tošića, Dragana Beljkaša, Jakoba Remškarja, Petra Khermayerja in Marka Bublića. Sojenje bi se torej danes moralo začeti na novo, a se je
že zapletlo. Pet zagovornikov je predlagalo izločitev sodnice zaradi nespoštovanja sodnega reda pri dodelitvi spisa, nam je pojasnil Tošićev zagovornik Janez Koščak. Spis je bil sprva dodeljen sodnici Poloni Herman, nedavno pa predodeljen Marjeti Dvornik, ki je nato razpisala obravnavo. Ker pa predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik o predlogu zagovornikov za izločitev Dvornikove še ni odločil, so včerajšnji narok preklicali. Čas pa neusmiljeno teče. Že sicer so možnosti, da bi primer dočakal pravnomočen epilog, zgolj teoretične. Do nastopa zastaranja je namreč le še približno leto.
Primer sega v daljni maj 2010, ko so po dolgotrajni preiskavi mednarodne hudodelske združbe, ki naj bi se na veliko ukvarjala s preprodajo in tihotapljenjem kokaina, njen mafijski boter naj bi bil zloglasni srbski kriminalec Darko Šarić, sledile hišne preiskave v Ljubljani in na drugih naslovih po državi. Glavni osumljenec je bil Dragan Tošić, poleg njega pa še 16 oseb. Preiskava se je sicer začela že dve leti pred tem, ko so slovenskega državljana Milana Puljarevića ustavili na avtocesti iz smeri Milana in v kombiju našli 100 kilogramov kokaina. Italijanski policisti so našim sporočili, da naj bi ga v avto naložil Slovenec Dejan Zupan. Ta naj bi bil povezan tudi s kokainom, ki so ga mesec kasneje našli v avtu v garaži v Milanu. Januarja 2009 pa so, prav tako v Italiji in tudi slovenskemu državljanu, Stanislavu Udrihu, zasegli 214 kilogramov kokaina. Preiskovalci so bili prepričani, da imajo naši kriminalci in njihovi pajdaši iz nekdanje Jugoslavije v severni Italiji monopol nad trgovino s kokainom. Največ umazanega denarja naj bi zaslužili v Milanu, kjer so kokain množično prodajali lokalnim kriminalnim skupinam in kupcem iz drugih evropskih držav.
(Ne)zakoniti dokazi
Mednarodno policijsko sodelovanje in prikriti preiskovalni ukrepi naj bi tudi pokazali, da je vodja slovenskega dela kriminalne združbe Tošić. V navezi s šefi iz Srbije in Črne gore naj bi se dogovarjal o nabavi droge, zagotavljanju denarja zanjo in zapletenem transportu iz Južne Amerike v Evropo. S čezoceanskimi ladjami in drugimi plovili naj bi v letih 2008 in 2009 v Italijo pretihotapili ogromne količine droge. Vse pošiljke niso prišle do cilja. Oktobra 2009 so v Urugvaju tamkajšnji policisti v sodelovanju s srbsko obveščevalno službo in ameriško agencijo za boj proti drogam v akciji, imenovani Balkanski bojevnik, zaplenili kar dobri dve toni kokaina.
Na prvem sojenju, začelo se je maja 2011, so bili od sedemnajstih obsojeni le štirje: Anes Selman, Bublić, Zupan in Sandra Udrih. Višje sodišče jim je kazni še zvišalo, v ostalem delu pa sodbo razveljavilo. Kritično je bilo do ocene prvostopenjskega sodišča, da je velika večina zbranih dokazov nezakonitih in da jih je treba izločiti iz spisa. Drugo sojenje se je začelo s ponovnim pregledom dokazov. Tokrat jih je senat skoraj v celoti ocenil kot zakonite. Na zatožni klopi sta manjkala Selman (po sodbi je pobegnil v BiH) in Zdenka Kondić, zoper katero je bila obtožba umaknjena. Sojenje se je končalo marca 2018, obtoženim je senat naložil skupno 85 let zaporne kazni. Višje sodišče je sodbo v precejšnji meri potrdilo, do preobrata pa je prišlo na vrhovnem sodišču. Spet na točki zakonitosti dokazov. Vrhovni sodniki so podvomili o tistih, ki so jih zbrali slovenski policisti. Sodišče bo tako ponovno moralo pretehtati, katere izjeme lahko upošteva in kateri dokazi lahko ostanejo v spisu.
