Oktobra 2022 je takrat 33-letni Rožle Grintal na cesti med Trebnjim in Novim mestom povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti, v kateri je zaradi hudih poškodb glave, možganov in drugih vitalnih organov na kraju nesreče umrl pešec, 49-letni Marjan B. Njegovo truplo so sicer našli šele štiri dni pozneje. Obtoženi je vse od začetka vztrajal, da je zbil divjad, srno, a so na njegovem avtu našli pokojnikove biološke sledi, pa tudi sodni izvedenec je ocenil, da bi bile poškodbe na vozilu povsem drugačne, če bi trčil v žival. Tričlanski sodni senat je novembra lani odločil, da je Grintal videl in vedel, da je povozil človeka, ne pa žival, ter ga obsodil na štiri leta in pet mesecev zapora. Poleg tega so mu za dve leti vzeli vozniški izpit. Zoper odločitev sta se pritožila tako obramba kot tožilstvo, a ker na včerajšnji obravnavi na višjem sodišču predstavnika tega ni bilo, tričlanski senat pisne pritožbe tožilstva ni javno predstavljal.
»Ni sporno, da je Rožle Grintal trčil v Marjana B. A obdolženemu ni mogoče očitati ničesar,« pa je o pritožbi obrambe včeraj na višjem sodišču v Ljubljani tričlanskemu senatu povedal zagovornik Luka Žiberna. Tričlanski senat pod vodstvom novomeške sodnice Romane Rački Strmole je novembra lani namreč odločil, da je imel obtoženi nedvomno vse možnosti, da prometno nesrečo prepreči: »Voznik mora vedno voziti tako, da je varno. Poleg tega je na omenjeni cesti tudi znak za divjad, kar od voznika terja še dodatno previdnost. Toda obtoženčev način vožnje ni bil dovolj skrben, da bi se lahko ustrezno odzval.« Obramba se ne strinja.
Trka ne bi mogel preprečiti
Grintal je vozil po nekdanji hitri cesti, kjer je omejitev hitrosti 90 kilometrov na uro, na njej pa nikoli ni pešcev in jih zato nihče tudi ne pričakuje. »Ni res, da ni bil pozoren na okolico in vožnjo, bil je pozoren na druge avte in na divjad, ki je je na območju veliko, ne pa tudi na morebitne pešce, ker jih tukaj nikoli ni, kar je potrdilo več prič,« je Žiberna nasprotoval ugotovitvam sodnega izvedenca, na katere se je v sodbi naslonilo sodišče. Bila je tudi tema, Marjan je hodil brez svetilke in ne čisto ob robu ceste, temveč skoraj vse do metra proti sredinski črti. A tudi Grintal z avtom ni vozil čisto tako, kot bi moral, saj naj bi se preveč držal desnega roba. »A tudi če bi vozil po sredini vozišča, trka ne bi mogel preprečiti,« pravi zagovornik Žiberna. Zakaj? Čeravno je pešec hodil na pravi, levi strani ceste, je vendarle hodil preveč po sredini ceste, bil je vinjen, kar je po mnenju obrambe vplivalo na njegovo ravnotežje in zaznavanje okolice, njegova hoja je bila negotova, bil je nepazljiv. In še – po navedbah sodnega izvedenca prometne stroke bi voznik v nočnih razmerah pešca lahko opazil šele, ko bi se mu približal na okoli trideset metrov.
Poleg tega, da je vozil pod vplivom alkohola in da je bil v preteklosti zaradi enakega kaznivega že kaznovan, je senat Grintalu pod oteževalne okoliščine štel še, da je skušal nesrečo prikriti in da ni poklical policije. Obramba pravi, da to ni res. Ko se je tistega petkovega večera vozil domov iz službe, je res v nekaj trčil, se je zagovarjal Grintal. Ustavil je ob robu ceste, pogledal naokoli, vetrobransko steklo je bilo razbito, a je mislil, da je povozil srno, nikakor ne pešca. »Po trčenju se je vedel normalno in ne neobičajno. Delal je tako, kot bi vsakdo, če bi trčil v divjad: prijavil je škodo, poslal fotografije sodelavcu, česar ne bi storil, če bi mislil, da je povozil človeka, avta ni skrival. Zato njegovega dejanja ni mogoče oceniti kot moralno zavržnega in to šteti kot oteževalno okoliščino,« je še poudaril zagovornik.
