Skoraj šestnajst tisoč pripadnikov varnostnih sil 28 evropskih držav, tudi Slovenije, je v štirih dneh konec oktobra izvedlo veliko operacijo, v kateri so si za tarče izbrali tihotapce orožja, droge, migrantov in osumljene trgovine z ljudmi po balkanski poti. Aretirali so skupno 382 oseb, med drugim osumljenih tudi spolnega izkoriščanja, prisilnega beračenja ter prisilne kriminalitete, kažejo podatki evropskega policijskega urada Europol. Operacijo, ki je vključevala tudi okrepljen nadzor na schengenski meji, sta usklajevala Europol in Španija.
Zasegli 304 kilograme kokaina
Med prijetimi je 159 osumljenih tihotapljenja migrantov, 112 trgovine z mamili, 38 tihotapljenja orožja, dve osebi sta osumljeni trgovine z belim blagom, 71 pa jih sumijo drugih kriminalnih dejanj. Zabeležili so 2476 nezakonitih prehodov meje. Pripadniki varnostnih sil so v različnih, a časovno usklajenih operacijah preiskali skoraj 75 tisoč oseb na skoraj tisoč lokacijah, preiskali so tudi več kot 32 tisoč vozil in dva tisoč pošiljk oziroma paketov, zasegli pa več kot sto kosov orožja (43 pušk, 42 pištol, en sistem protizračne obrambe, šest zračnih pištol, eno mino, petnajst granat, dve protitankovski raketi in več kot 12 tisoč kosov streliva). V štirih dneh jim je uspelo zaseči še 304 kilograme heroina, 147 kilogramov kanabisa, 5402 sadik marihuane ter 1,3 kilograma kokaina. Na osnovi tega so sprožili 130 novih preiskav.
Zloglasna balkanska pot
Balkanska pot je zloglasna zaradi različnih kriminalnih dejavnosti, opominjajo v Europolu, vključujoč tihotapljenje migrantov ter orožja in drog v EU. Mednarodne kriminalne združbe staro in novo orožje pridobivajo predvsem v državah Zahodnega Balkana, kjer so človeški viri s strokovnim znanjem o strelnem orožju široko in lahko dostopni. Orožje nato preprodajajo v druge države EU, največ v Belgijo, Francijo, Nemčijo, Španijo in na Nizozemsko. Prek balkanske poti v EU vstopa tudi na tisoče tovornjakov z različnim blagom, denimo hrano in gradbenim materialom, med katere tihotapci mnogokrat skrijejo pakete droge in orožja, o čemer smo v preteklosti že poročali. Največja točka na kopnem, prek katere v EU dnevno vstopi po 1500 tovornjakov, je vas Kapitan Andreevo blizu tromeje Bolgarije, Turčije in Grčije. V nekaterih primerih kriminalne združbe orožje menjajo za droge, ali pa si z uporabo orožja prisvojijo nadzor nad donosnimi trgi droge.
Od kod tihotapijo droge?
Kokain v EU bodisi po zračni bodisi po pomorski poti pripeljejo iz osrednje Južne Amerike. Kokain kolumbijskih in drugih kartelov v Evropo dovažajo različno – nekateri v (komercialnih in zasebnih) letalih po zraku, drugi po morju v ladijskih zabojnikih, na drugih plovilih ali celo v »narko podmornicah«. Pot naj bi trajala kakšen teden dni. Na odprtem morju pred obalo katere od evropskih držav pošiljke pretovorijo na hitre čolne, končna obdelava pa poteka na obali. Opij po drugi strani proizvajajo na območju centralne Azije, v Afganistanu, Iranu, delno Kazahstanu, kjer so najboljše razmere za vzgajanje. Derivate nato s pomočjo kislin predelajo v heroin in ga pošljejo naprej bodisi po kopnem bodisi po morju. Heroin najprej prek Irana tihotapijo v Turčijo, ki je ključna točka za nadaljnjo pot v EU. Od tam potuje po treh možnih poteh, za nas »najzanimivejša« je centralna, prek Balkana. Ta poteka prek Bolgarije, Severne Makedonije, Srbije, Črne gore, BiH, Hrvaške, Slovenije do Avstrije ali Italije.
Z razcvetom balkanske »mafije« in kriminalnih združb se na zemljevid pomembnih poti zadnje čase uvršča tudi balkanska pot. Kriminalne združbe iz Srbije, Kosova, Črne gore in Hrvaške na območju nekdanje Jugoslavije dobro sodelujejo, zaradi stičišča Evrope in Bližnjega vzhoda pa je območje »priljubljeno« pri kriminalcih tako z vzhoda kot zahoda. Pomembno vlogo pri tranzitu kokaina na Balkanu imajo tudi črnogorski klani. V primerih mednarodnih združb je ključno sodelovanje z Europolom in njegovo široko mrežo članic. Tako namreč pridejo do konkretne izmenjave osebnih podatkov o (potencialnih) članih združb. Sodelovanje ni omejeno zgolj na evropske države, saj so dobri partnerji tako Afganistanci kot tudi številne južnoameriške države.
