V nedeljo okoli pol desetih zjutraj so štirje maskirani storilci oropali enega najbolj znanih muzejev na svet, pariški Louvre. Tik po odprtju se je organizirana in profesionalna skupina, ki naj bi si vnaprej ogledala prostore muzeja, s pomočjo žerjava pred muzejem z dvigalom oziroma po stopnicah povzpela do okna galerije Apolon v prvem nadstropju muzeja. Trije so skočili na balkon, četrti je ostal spodaj in stražil.
Varnostnikom grozili z orodjem
S kotno brusilko so razrezali steklo na oknu in vstopili v razkošno dvorano. Dveh vitrin so se lotili s kotnimi brusilniki in majhnimi žagami, pobrali dragocenosti, takoj po sprožitvi alarmov pa pobegnili. Celotna operacija je trajala pičlih nekaj minut. Moški so bili sicer neoboroženi, so pa po informacijah s pariškega tožilstva varnostnikom grozili s kotnimi brusilkami.
Enega od nepridipravov so med ropom ujele nadzorne kamere. Moški, oblečen v črno majico s kapuco, čez katero je imel rumen delavski brezrokavnik (te naj bi ukradli delavcem pred muzejem), se je z malo motorno žago hladnokrvno spravil na vitrino, medtem ko so bili v dvorani tudi drugi ljudje.
Po poročanju lokalnega časnika Le Parisien je policija na kraju zločina našla dve kotni brusilki, spajkalko, bencin, rokavice, voki-toki, odejo in pa enega od ukradenih predmetov, krono, ki so jo med begom očitno izgubili. Nekaj metrov stran je ležal eden od ukradenih rumenih jopičev, s pomočjo katerih so se moški zakamuflirali v delavce na stavbi.
O tem, kakšne dragocenosti so odnesli, smo pisali že v nedeljo.
Alarm in evakuacija
Le nekaj minut po pol deseti uri, ko so storilci proti avtocesti že bežali na dveh skuterjih, so se v Louvru sprožili vsi alarmi. Nastal je manjši kaos, a jim je uspelo na tisoče obiskovalcev kaj hitro evakuirati.
Turistični vodnik Ryan el Mandari je za CNN povedal, da je bil v času ropa s skupino v galeriji Apolon. Najprej je slišal zvok, ki ga je opisal kot »topotanje« po oknu, potem pa pozive varnostnikov k evakuaciji. »Skušal sem ugotoviti, kaj se dogaja, potem pa sem videl, da so šli zaposleni v smeri hrupa. Naenkrat so se obrnili, začeli teči in nas začeli naganjati ven. Mirno in počasi smo zapustili muzej in niti sanjalo se nam ni, da je bila ustanova tarča roparjev.«
Za medije je spregovorila učiteljica Magali Cunel, ki je bila v času ropa v muzeju: »Kako je možno, da se lahko nekdo sredi belega dne z žerjavom povzpne do okna in ukrade dragulje? Ne morem verjeti, da bi v tako znanem muzeju lahko imeli takšne varnostne luknje.« Zagotovo ni edina, ki se sprašuje kaj takšnega.
Jih je najel bogat zbiratelj?
Preiskavo vodi specializirana policijska enota za boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z umetninami. Analizirali so posnetke nadzornih kamer, skušali najti morebitne sledi DNK … Po navedbah pariške tožilke Laure Beccuau še niso izločili, da bi lahko kriminalna tolpa v Pariz prišla ropat iz tujine.
Zaenkrat so oblikovali dve možni teoriji. Po prvi je kriminalce najel bogat zbiratelj umetnin, kar pomeni, da v tem primeru dragocenosti ne bi prišle na črni trg. Po drugi teoriji pa bodo nepridipravi skušali nakit razstaviti tako, da bi zlato prodali posebej, dragulje pa posebej. V tem primeru plena skoraj zagotovo ne bi mogli najti.
Bitka s časom
Nizozemski detektiv za umetnine Arthur Brand je za britanski Sky predrzni zločin označil za »rop desetletja«. Kronski dragulji so tako zelo znani, da jih na tržišču ne bi mogli prodati. »Edino, kar lahko storijo, je, da stopijo srebro in zlato, odstranijo diamante in jih skušajo pobrusiti. Na tak način pa bi verjetno lahko za vedno izginili,« je bila jasen strokovnjak. Policiji je dal teden dni časa, da ujame lopove, saj bo za najdbo plena, sploh v izvirni obliki, zatem že prepozno. »Bijejo bitko s časom,« je zaključil.
Muzej je bil zaprt že v nedeljo, prav tako pa ga za obiskovalce niso odprli niti danes.
