Lani so tako v 44 odstotkih vseh reševanj posredovali pri nesrečah tujih državljanov – največkrat je šlo za turiste iz Nemčije, Češke, Nizozemske in Belgije. Tudi v začetku letošnje sezone, ko glavni turistični val še niti ni povsem pljusknil v slovenske gore, je podobno. »Tujci se pri načrtovanju poti pogosto zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinske razlike in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne,« je na včerajšnji novinarski konferenci ob začetku poletne planinske sezone poudaril predsednik gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar in opozoril na nov trend bivakiranja: »Vedno več tujih planincev prenočuje v bivakih, ki pa so bili prvotno namenjeni alpinistom ali zasilnemu zavetju – ne pa turističnim nočitvam.«
Fotogeničnost zvabi planince v past
Prav zaradi pretirane obremenjenosti z obiskovalci, ki izkoristijo brezplačno nočitev, postajajo gorski bivaki oziroma njihova okolica nova točka tveganja. Tipični primer je bivak pod Skuto, ki je zaradi svoje fotogeničnosti postal izjemno obiskan, skriva pa številne pasti. Pot do bivaka ni markirana in je tehnično zahtevna. Posledica atraktivne lokacije je tudi to, da so kamniški gorski reševalci kar 10 odstotkov intervencij namenili reševanju ljudi, ki so se odpravili do tega bivaka.
Nov trend, ki ga gorski reševalci opažajo pri svojem delu, je tudi vedno več intervencij zaradi nenadno obolelih. Poškodbe sicer še vedno predstavljajo večino vzrokov za reševanje, vendar pa so vedno bolj pogosti dogodki, ko se planincu nenadoma poslabša že od prej prisotna kronična bolezen,.... Ena izmed kroničnih bolezni, ki so jih izpostavili, je diabetes. »Zelo pomembno je, da se obiskovalci gora, ki imajo kronične bolezni, na turo dobro pripravijo in imajo s seboj svojo redno terapijo. Dobro je, da se pred tem posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom, sploh če v hribe ne hodijo redno ali se tja ponovno odpravljajo po daljšem času neaktivnosti. Na turo naj se nikakor ne podajajo sami, svoje spremljevalce pa naj podučijo o svojem zdravstvenem stanju in primernem ukrepanju ob nenadnem poslabšanju,« pravijo v zvezi gorskih reševalcev, kjer sicer upajo, da se bo lanski pozitivni premik glede števila nesreč v gorah nadaljeval tudi letos. Lani so namreč zabeležili 633 posredovanj, kar je pomenilo 54 posredovanj manj kot v letu pred tem.
Že manjši veter je lahko izziv
Da bi bile reševalne akcije čim bolj učinkovite, se je s 1. junijem začelo tudi vsakodnevno helikoptersko dežurstvo na brniškem letališču, ki bo trajalo do konca septembra. Dežurna ekipa, v kateri sta poleg helikopterske posadke policije ali vojske še gorski reševalec – letalec, policist gorske enote in gorski reševalec – zdravnik, je med dežurstvom ves čas pripravljena na takojšnji vzlet. Ali bo ekipa pri reševanju tudi uspešna, pa je odvisno predvsem od vremena. Že manjši veter lahko namreč predstavlja velik izziv pri vitlanju ponesrečenca, ko je helikopter tik ob steni.
