Žeparji so v Ljubljani vedno bili in verjetno tudi bodo, smo pa na tukajšnji policijski upravi preverili informacijo, da naj bi bila trenutno precej dejavna skupina tujcev, ki naj bi se selila po Balkanu in tudi severu Italije, predvsem na območju Benetk. Njihova tarča naj bi bile predvsem skupine azijskih turistov, ki Ljubljano obiščejo zgolj za nekaj ur. Tatovi naj bi računali na to, da bodo turisti tatvino opazili šele po odhodu ali pa se jim je zaradi časovne stiske ne bo zdelo vredno prijaviti policiji.

»Ciljne potencialne žrtve kaznivih dejanj so večkrat tudi organizirane skupine turistov, ki prihajajo v Ljubljano z avtobusi in se potem v skupinah napotijo peš proti središču mesta. Za dobro organizirane žeparske skupine je sicer značilno, da se pomešajo med skupine turistov in jim na prefinjen in dodelan način kradejo osebne predmete – denarnice, telefone in drugo,« nam je odgovoril Tomaž Tomaževic iz PU Ljubljana. Po njegovih besedah policija problematiko sproti spremlja in se nanjo odziva, glede na gibanje kriminalitete pa poteka sproten prenos informacij med policijskimi enotami in predvsem turističnimi društvi ter vodniki.

S slednjimi sodelujejo zelo dobro, tako da policija na najbolj problematičnih območjih izvaja tako preventivne aktivnosti (da je tam vidna) kot tudi usmerjene in represivne aktivnosti.

V skupini delujejo tako, da medtem ko eden neposredno krade, drugi opazuje okolico, nato prvi ukradeno nemudoma preda drugemu, ta pa tretjemu. Večkrat se zgodi, da eden z zemljevidom v roki sprašuje za pot, drugi pa potem nič hudega slutečemu ukrade denarnico.

Ukradeno hitro predajo naprej

Turistični vodnik Alan Premerl se je ob našem poizvedovanju spomnil dveh slabih izkušenj, ena je bila tipično žeparska. »Pred leti je nekdo okradel neko japonsko turistko. Zgodilo se je na glavni tržnici, ko smo šli od Streliške proti Prešernovemu trgu. Spremil sem jo na policijo in veleposlaništvo, zraven je šla še prijateljica, ki je za razliko od nje znala angleško,« nam je razložil in pojasnil, da je neznanec spretno segel v turistkin nahrbtnik in ukradel denarnico ter dokumente. V drugem primeru je turiste pospremil do hotela v Šiški, da bi se tam namestili. Eden od njih, bil je Slovenec, je pred hotelom pustil kos prtljage in ko se je vrnil ponj, ga že ni bilo več.

Turistični vodnik Urban Logar pa nam je povedal, da ima srečo in da nobenega od turistov, ki jih je vodil po Ljubljani, še niso okradli. Jih pa vedno opozori na previdnost, recimo, da naj nahrbtnike, če imajo v njih kaj vrednega, nosijo spredaj. »Žeparji so kot povsod po svetu tudi tu,« je dejal.

Po besedah Tomaževica so med žeparji tako tujci kot naši državljani. »Hkrati pa ob delu na terenu v Ljubljani in tudi po drugih turističnih krajih po Sloveniji zaznavamo posamične organizirane skupine predvsem tujcev (moške in ženske skupine), ki so usmerjene v izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj.« V skupini delujejo tako, da medtem ko eden neposredno krade, drugi opazuje okolico, nato prvi ukradeno nemudoma preda drugemu, ta pa tretjemu. Večkrat se zgodi, da eden z zemljevidom v roki sprašuje za pot, drugi pa potem nič hudega slutečemu ukrade denarnico.

Največ dela za PP Center

Žeparske tatvine so značilne za kraje, kjer je veliko ljudi, torej tržnice, avtobusne in železniške postaje, mestne avtobuse, območja s kulturnimi znamenitostmi in zato veliko turisti, nakupovalne centre in tako dalje. Dolgoprstnežem sta pomembna gneča in tesen stik z žrtvami. Zato ni čudno, da v Ljubljani največ žeparskih tatvin beležijo na območju policijske postaje Center oziroma predvsem na območju starega mestnega jedra.

Policija jih običajno obravnava kot kazniva dejanja velike tatvine (tista, ki so storjena na posebno predrzen način) ali (če posebne predrznosti ni) kot kazniva dejanja tatvine. Letos (do 8. septembra) so na PU Ljubljana zabeležili 221 (navadnih) tatvin, pri katerih izrazito izstopa območje centra. Največ se jih je zgodilo januarja, sledijo april, maj in junij, podobno kot lani. Število tatvin upada – v enakem obdobju lani je bilo prijavljenih 326, predlani pa 306. Največ so jih zaznali čez dan in ob koncu tedna. Število velikih, torej drznih tatvin, ki jih prav tako daleč največ obravnava PP Ljubljana Center, pa ostaja na isti ravni. Letos jih je bilo 41, enako kot lani, predlani pa tri več. Po mesecih ne izstopajo, nekoliko več jih je bilo januarja, februarja in aprila. Največ jih je bilo v dopoldanskem in delno popoldanskem času, vse dni v tednu, čeprav petek malce izstopa.

Pazljivo!

»Vsem svetujemo, da s sabo ne nosijo večjih količin gotovine. Ne plačujte z gotovino in pazite na čeke in plačilne kartice. Pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu. Ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez nadzora (v lokalu, čakalnici, na vlaku …). Denarnico in dokumente nosite čim bolj ob telesu, in ne v torbicah, še posebno ne v zunanjih žepih. Izogibajte se množici; storilci imajo radi učinek presenečenja in hitrosti ter izkoristijo nepazljivost žrtve. Pazite na mimovozeče motorje in kolesa. Kljub opozorilom policije in bank ljudje še vedno skupaj shranjujejo plačilne kartice in osebna gesla (PIN-številke), tako da storilci takoj lahko dvignejo gotovino na bančnih avtomatih,« je še opozoril Tomaževic. 

Ljubljana ni izjema

Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti v večjih mestih. »Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi zamotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure in preostalo, kar ima žrtev vrednega pri sebi,« je navedel Tomaževic. Dodal je, da nas pred njimi lahko varujeta le nenehna pozornost in malce nezaupanja do ljudi.

Priporočamo