Kriminalci so bili lani še bolj dejavni kot leto prej, število kaznivih dejanj je naraslo tudi v Ljubljani. V zadnjih treh mesecih leta so na policiji obravnavali več ulične oziroma premoženjske kriminalitete. Vseeno Ljubljana ostaja varno mesto tako za domačine kot turiste.
Na Gruberjevem nabrežju je neznani storilec ženski iz rok iztrgal telefon, v družbi še ene osebe pa na skuterju pobegnil. Ženska ni bila poškodovana. V središču Ljubljane sta moška ženski zagrozila s pretepom ter jo prisilila, da je na bankomatu dvignila denar in jima ga izročila. Enega so kmalu prijeli redarji, drugega policija. Dvojica, šlo je za slovenska državljana, je skušala vlomiti tudi v skrinjico za prispevke v cerkvi, a so ju prepodili. Devetindvajsetletnega državljana Maroka so proti koncu lanskega leta prijeli zaradi suma, da je v gostinskem lokalu v središču Ljubljane gostu iz jakne izmaknil denarnico z gotovino in karticami, drugi gostji pa telefon. Le večer prej je mlajši fant, star 15 ali 16 let, s črno masko prek obraza v središču Ljubljane zagrozil oškodovancema in zahteval njuna oblačila. Eden mu je dal svojo bundo, osumljeni pa je zbežal. To je le nekaj primerov ropov ali drznih tatvin v središču Ljubljane v zadnjem mesecu dni. Zdi se, da je takih napadov sredi mesta v zadnjem času vse več. Ali tudi policijska statistika podpira to tezo? Kar zadeva številke, načeloma da. A na policiji poudarjajo, da se vračajo razmere, kakršne so bile pred epidemijo koronavirusa. Tistega obdobja se, tudi zaradi karantene, namreč ne da primerjati s statistiko drugih let.
Na terenu več policistov
»S področja kaznivih dejanj zoper premoženje smo na območju PU Ljubljana leta 2023 podali za 12,4 odstotka več kazenskih ovadb kot leto prej,« pravi Irfan Beganović iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana. Pristavil je, da je število kaznivih dejanj lani naraslo po vsej državi in da je Ljubljana kot največje mesto tudi najbolj varnostno obremenjena: »Število kaznivih dejanj predstavlja približno tretjino vseh v državi.« Oktobra, novembra in decembra so v primerjavi z enakim obdobjem preteklih petih let zaznali povečanje ulične oziroma premoženjske kriminalitete. »Največji delež predstavljajo 'navadne' tatvine, ko nekdo odtuji premično stvar, največkrat v trgovini ali na kraju, kjer je več ljudi,« je pojasnil sogovornik. Nepridipravi so najdejavnejši poleti in proti koncu leta. Kaznivih dejanj je več na območjih, kjer je več ljudi, pa tudi tam, kjer storilci lažje izvajajo svoje nečedne posle. Tako ne čudi, da glede problematike tovrstnih kaznivih dejanj vsa leta izstopata območji Center in Moste.
Velik delež kaznivih dejanj z elementi nasilja policija uspešno preišče, v primerih, ko je bila žrtev poškodovana, v kar 70 odstotkih. Eden od razlogov za tako visoko preiskanost je verjetno tudi večje število policistov v civilu, konjenice, vodnikov službenih psov in uniformiranih policistov na terenu. Stalni poostreni nadzor po navedbah sogovornika Beganovića že nekaj mesecev opravljajo tudi v središču mesta. »Več jih opravljamo tudi ponoči, ob zapiralnih časih nočnih lokalov, in tam, kjer pričakujemo večje število ljudi,« je še razložil. Več policistov na terenu obenem zazna več kaznivih dejanj – kar je tudi eden od razlogov za porast številk. Na vprašanje, ali po središču Ljubljane ljudi nadlegujejo kakšne tolpe – v preteklosti se je govorilo o skupini predrznih mladoletnikov in skupini tujih državljanov –, je Irfan Beganović odgovoril, da ne. »V večini primerov gre za med seboj nepovezana kazniva dejanja, ki niso storjena v sostorilstvu,« je bil jasen.
Ljubljana je varna
Kot so na PU Ljubljana razložili že septembra, ko so na tiskovni konferenci razpravljali ravno o kaznivih dejanjih v Ljubljani, dve tretjini osumljenih predstavljajo državljani Slovenije (67 odstotkov), nekaj manj kot tretjina (23,6 odstotka) pa je državljanov tako imenovanih tretjih držav (BiH, Kosovo, Makedonija, Rusija, Ukrajina). Približno 5,4-odstotni delež vseh osumljencev prestavljajo osumljenci iz Sirije, Maroka, Alžirije ... Policija občane z informacijami o kaznivih dejanjih poziva k prijavi. »In ne nasprotno, da o tem razširjajo netočne in nepreverjene informacije ali da se dejanja posplošuje, za odgovorne pa izpostavlja posamezne skupine oseb,« še pravi. Podobno razmerje po narodnosti velja tudi pri žrtvah: približno 83 odstotkov je slovenskih državljanov, 3,7 odstotka je državljanov preostalih članic EU, 11,3 odstotka predstavljajo državljani BiH, Kosova, Makedonije, Rusije, približno dva odstotka vseh »tarč« pa predstavljajo državljani Sirije, Maroka, Alžirije ...
Na vprašanje, ali je Ljubljana oziroma njeno središče za domačine in turiste (še vedno) varno, sogovornik Beganović odgovarja: »Pojav kriminalitete je le eden od elementov, ki negativno vplivajo na občutek varnosti v skupnosti. Zagotovo na določenem območju poveča trenutni negativni odziv javnosti. Policija problematiko spremlja in ji prilagaja delo na terenu. Gostota kriminalitete je v večjih mestih večja, v urbanih okoljih je več ljudi, turistov, dnevnih migrantov pa tudi več priložnosti za storilce, denimo v trgovskih središčih, kar vpliva na večji obseg kriminalitete v primerjavi z drugimi okolji. Na policiji približno 90 odstotkov vse kriminalitete v Sloveniji zaznamo v mestnih okoljih. V primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami lahko tudi glede na statistiko in druge širše dejavnike z gotovostjo trdimo, da je Ljubljana varno mesto, kar potrjuje množičen obisk turistov, od katerih ne dobivamo odzivov, da se v Ljubljani ne bi počutili varno.«
