Policijski in vojaški helikopter sta v teh toplih sončnih dneh že vsak dan v pripravljenosti za morebitno gorsko reševanje. Trenutno so za reševalce posebno naporni konci tedna, s prihodom počitnic pa se bo več nesreč gotovo dogajalo tudi med tednom. Več ljudi ko je v gorah, več je nesreč, kar je logično. Povečini se pripetijo občasnim pohodnikom, ki precenijo svoje sposobnosti, seveda pa tu in tam tudi vrhunskim alpinistom. »Največ se jih zgodi zaradi padcev in zdrsov ter padajočega kamenja in odlomov skal,« pravi Bojan Kos s Policijske uprave Kranj. Dve takšni nesreči so v nedeljo obravnavali na Gorenjskem. Okoli poldneva so gorski reševalci najprej posredovali v Kamniški Bistrici, kjer je na alpinistko v plezalni steni Vežice padlo kamenje in jo poškodovalo po roki. »Obvisela je na vrvi približno dva raztežaja pod vrhom,« so zapisali na upravi za zaščito in reševanje. S soplezalko so jo dvignili v helikopter in predali kamniškim gorskim reševalcem. Nekaj ur kasneje so reševalci pomagali še alpinistu v Debeli peči, ki ga je prav tako poškodovala odkrušena skala. Srečo sta imela oba. Če bi bilo kamenje večje, bi se lahko končalo tudi tragično. Tako kot za pohodnika na Golici, ki je v nedeljo okoli pol druge ure padel s poti ter po prevračanju po strmem in drsečem pobočju zaradi hudih poškodb umrl. »Jeseniški gorski reševalci so s klasično tehniko opravili daljši dvig pokojnika po zahtevnem terenu do koče na Golici, od koder so ga odpeljali v dolino,« so sporočili s PU Kranj.
Letos že petnajst mrtvih
Letošnje leto se je v gorah začelo tragično, saj je še pred začetkom poletne sezone v gorah umrlo petnajst ljudi, lani v vsem letu 22. »To kaže na to, da se lahko v gorah zelo hitro znajdemo v zelo nevarni situaciji, zato je tako pomembno, da se teh nevarnosti zavedamo in jih z ustreznim ravnanjem preprečimo,« pravi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar. V zadnjih letih se je število nesreč povečalo za več kot 40 odstotkov, lani jih je bilo rekordnih 629. V lanski poletni sezoni ni bilo dneva, da ne bi gorski reševalci prejeli klica na pomoč. Skrb vzbujajoče je, da se rekordno leto po številu nesreč napoveduje tudi za letos. »Omejitev zaradi novega koronavirusa ni več, pričakujemo več turistov, pa tudi Slovenci smo se v zadnjih dveh letih precej bolj navadili hoditi v hribe,« razlaga Katarina Janjič z GRZS. Planinci in alpinisti, ki so jih reševali pretekli konec tedna, so bili vsi ustrezno opremljeni. Kar v preteklosti nikakor ni bilo pravilo – že večkrat smo namreč poročali o pohodnikih, ki so se v hribe odpravili v natikačih, namesto nahrbtnika pa jim je iz rok bingljala zgolj vrečka. »Zadnja leta je manj takih primerov, je pa res, da smo kaj takega običajno opazili pri tujcih, ki naših gora ne poznajo,« dodaja Janjičeva. V preteklosti je veljalo, da so se za v gore dobro opremili Francozi, Avstrijci, Italijani in Švicarji, hribe pa so slabše opremljeni podcenjevali češki, poljski in madžarski državljani.
Kot bi vozil kolo brez krmila
»Gore niso samo dopust, ampak resna stvar, ki vsakič zahteva ustrezne priprave,« je jasen Bojan Kos s PU Kranj. Osnove hribolazenja ali gorništva začne večina osvajati brez vsakršne postopnosti in seznanjanja. »To je enako, kot bi kolo začeli voziti brez krmila ali že prvič plezali brez vrvi. To ne gre,« opozarja in dodaja, da mora vsak, ki hodi v gore, razumeti kompleksnost hribov in jih ne jemati za samoumevne. Za svojo varnost lahko največ naredi vsak sam, in to tako, da se na turo dobro pripravi, opozarja podpredsednik GRZS Miha Primc. Treba je preučiti razmere, realno oceniti svoje psihofizične sposobnosti, preveriti vremensko napoved, s seboj pa vzeti čelado, telefon, zadostno količino tekočine in hrano. Ponekod v visokogorju med obvezno opremo še vedno spadajo pas, samovarovalni komplet, dereze in cepin.
Da ne smemo piti alkohola, ko sedemo za volan, nas večina že ve. Tako miselnost je pametno prenesti tudi v gore. Hidracija je nujna, a so voda in izotonične pijače veliko boljša izbira. In še nekaj: poznavalci opozarjajo, da gore niso modna brv ali poligon za selfije, kot bi kdaj lahko razumeli iz objav na družbenih omrežjih. Fotografiranje čudovitih razgledov, gamsov in narave ni problematično, težave pa nastopijo, če se kdo na podvig lahkomiselno odpravi izključno zaradi tega, povrhu pa še nepripravljen. »Trend fotografiranja v vseh mogočih položajih in na vseh mogočih koncih je nevaren, taki primeri so se že končali s smrtjo,« poudarja Kos. Na vrhu Triglava se je pohodnica med fotografiranjem poškodovala, marca lani pa naj bi 37-letna blogerka iz BiH na Nanosu življenje izgubila ravno zaradi fotografiranja. Zdrsnila je in padla več kot 60 metrov v globino.
