Pet obtoženih za umor Satka Zovka novembra lani, gre za Dina Muzaferovića - Cezarja, Jako Berganta, Rrolanda Creta, Osmana Koštića in Vilija Sušnika, je krivdo zanikalo tako za vpletenost v mafijsko likvidacijo kot tudi za trgovanje z drogo, kar jim tožilstvo prav tako očita - nekaterim pa tudi promet z orožjem. Da krivde za proizvodnjo in promet z drogami ne priznava, je danes na sodišču dejal tudi Boban Stojanović, edini izmed šestih obtoženih, ki ni vpleten v umor Zovka.

Heroin, kokain, morfin

Tožilki Nevena Vukčević in Špela Brezigar mu očitata, da je skupaj z Muzaferovićem, Bergantom, Cretujem in Koštićem 5. decembra lani v stanovanju na naslovu Cesta Ceneta Štuparja v Ljubljani zaradi prodaje hranil kilogram kokaina, malo manj kot dva kilograma morfina in dobrih šest kilogramov snovi, ki vsebuje morfin.

Nadalje mu tožilstvo očita, da je skupaj s pajdaši v fiat puntu z ukradenimi tablicami v garaži na Topniški ulici v Ljubljani hranil slab kilogram kokaina, skoraj 11 kilogramov snovi, ki je vsebovala morfin in oziroma ali heroin, v stanovanju na Topniški ulici pa naj bi skupaj z Muzaferovićem, Bergantom in Cretujem skrival še 15 gramov konoplje, 452 gramov kokaina, in malo manj kot kilogram snovi, ki vsebuje morfin.

Ni nepomemben člen

Stojanović je obtožen še, da je sam na Resljevi ulici v Ljubljani, kjer je živel, skrival 3,2 kilograma snovi, ki vsebuje heroin, malo manj kot kilogram kokaina ter 280 gramov snovi, ki vsebuje morfin. 

Tožilki Vukčević in Brezigar sta v obtožnici zapisali še, da je Stojanovićeva vpetost v kriminalno dejavnost konstantna in konkretna in ne gre le za nek nepomemben člen pri trgovanju s prepovedano drogo. »Pri tem je Stojanović hrambo prepovedane droge nadaljeval tudi potem, ko je bil zoper Muzaferovića, Berganta in Cretuja odrejen pripor za isto kaznivo dejanje, in ga torej niti okoliščina, da je policija odkrila več skladišč prepovedane droge in pri tem celo prijela njegove pajdaše, ni odvrnila od nadaljnjega izvrševanja kaznivega dejanja,« sta zapisali v obtožbi.

Stojanović je sicer v preiskavi priznal, da je na Resljevi, kjer je živel z ženo in hčerko, res hranil drogo, a da je ni imel namen prodati. Da so se njegove sledi znašle tudi na vrečah in ovojih prepovedane droge, ki so jo policisti našli na Topniški ulici in Cesti Ceneta Štuparja, pa ga je začudilo. 

Najel stanovanje za Cezarja

Stanovanje na Cesti Ceneta Štuparja v ljubljanskih Črnučah, kjer je policija zasegla večje količine droge, je sodeč po obtožnici oktobra lani najel prav Boban Stojanović, ki je zanj plačeval tudi najemnino. Lastnik stanovanja je v preiskavi pojasnil, kako je konec lanskega novembra opazil nenavadno visoko položnico za ogrevanje, zato je šel do stanovanja, kjer je opazil spuščene žaluzije na oknu. Stojanovića takrat sicer ni bilo tam. Ko je pred stanovanjem preverjal nastavitve v toplotni omari, je iz stanovanja slišal ropot sesalca. Pozvonil je, vrata mu je odprl moški, star okoli 30 let, ki ni znal govoriti ne slovensko ne srbohrvaško. Ker je imel v žepu cigarete, ga je opozoril, da je kajenje v stanovanju prepovedano.

Naslednji dan, na dan umora Satka Zovka, je lastnik spet prišel do stanovanja, Stojanović je prišel tja in ga odklenil, tudi takrat so bile žaluzije na oknih spuščene. Slab teden kasneje so v tem stanovanju v skorajda filmski policijski akciji aretirali Muzaferovića in Cretuja.

»Stojanović torej ni le najel konkretnega stanovanja, ki je služilo kot skrivališče Muzaferoviću in Cretuju ter kot skladišče za prepovedano drogo, temveč je imel tudi redne neposredne kontakte z Bergantom, ter je s prepovedano drogo tudi rokoval (jo hranil, pakiral, tehtal, in podobno),« mu zato očitata tožilki.

 

Izločanje dokazov

Podobno kot zagovorniki obtoženih umora Satka Zovka je tudi Stojanovićeva odvetnica Sanda Aćimović za izločitev predlagala vse izsledke, do katerih je policija prišla na osnovi tajnega opazovanja osebe, ki naj bi pod Zovkov avto namestila sledilna napravo. Sprva so bili prepričani, da je bil to Bergant, v sodni preiskavi pa se je izkazalo, da je šlo najverjetneje za Abdulhamida S. Da so se osredotočili na Berganta in ga tajno opazovali, je sporno za obrambo vseh obtoženih. Odvetnica Aćimović je izpostavila še, da sledilna naprava podatkov ni shranjevala, odredba za preiskavo naprave pa naj ne bi dovoljevala širitve preiskave prek spletnega omrežja v vstop informacijskega sistema družbe. Po njenem gre za prometne podatke, s katerimi razpolaga ponudnik storitve, preiskovalna sodnica pa bi morala temu ponudniku naložiti, naj predloži vse razpoložljive podatke. Obenem bi morala biti odredba poslana v izvršitev pristojnemu organu v ZDA, saj se strežnik nahaja tam.

 

Priporočamo