Sojenje 57-letnemu Haraldu Kopitzu zaradi umora njegovih treh otrok, dva sta imela sedem let in eden štiri, se je začelo in končalo v enem dnevu. Avstrijski državljan, ki je živel in delal v Zagrebu, je grozljivo dejanje na tamkajšnjem sodišču priznal in dobil najvišjo možno kazen 50 let zapora.
Po mnenju upokojenega penologa Dragana Petrovca tako visoka kazen praktično pomeni dosmrtni zapor. Slednjega predvideva tudi slovenska zakonodaja. »Dosmrtno zaporno kazen imajo v večini držav EU. In morda se tudi ne izreče tako redko. Je pa po državah različno, koliko časa nekdo, ki je obsojen na dosmrtni zapor, tudi dejansko preživi v zaporu. Različno je tudi, po kolikšnem času lahko zaprosi za pogojni odpust. Samo dejstvo, da ima večina držav v EU v zakonodaji kot najvišjo možno dosmrtno zaporno kazen, torej še ne pomeni, da res vsak do konca ostane v zaporu,« razloži Petrovec.
Pri nas je tožilstvo dosmrtni zapor predlagalo štirikrat. Za Kristino Mislej, ki je leta 2009 umorila svoja otroka, za kitajskega državljana Zuxiong Wuja, ki je leta 2010 umoril nekdanja delodajalca, za Petra Gaspetija, morilca babice, dedka in strica leta 2020, ter Silva Drevenška, ki je predlani ubil nekdanjo partnerico in pred očmi svojega sina še njene starše. Drevenšku so ga tudi izrekli, vendar je bila sodba razveljavljena. Zdaj poteka novo sojenje, glavno obravnavo so imeli tudi včeraj.
Sojenje Haraldu Kopitzu v Zagrebu je bilo zaradi zaščite dostojanstva pokojnih otrok in njihove matere zaprto za javnost. Zagovornik Marko Ivica je ob koncu povedal, da gre za izredno mučen primer in da se bo na sodbo pritožil. Razkril je tudi, da je Kopitz izrazil željo prestajati kazen na Hrvaškem.
Nepredstavljiv zločin se je zgodil v noči na lanski 25. september. Kopitzeva nekdanja partnerica je zaradi službenega potovanja otroke pustila pri njem. Pripravil jim je večerjo, jih oprhal in posadil pred televizijo, da so gledali risanke. Potem je v kakavu raztopil 30 tablet, pomirjeval, in smrtonosni napitek dal otrokom. Dečka in deklica so pijačo brez pomisleka popili in umrli. Pošastni oče je trupla prekril z odejo in se nato še sam najedel tablet za zniževanje krvnega pritiska. Tik pred tem je na facebooku najavil, da si bo vzel življenje, predvsem zaradi finančnih težav. Češ da je iskal pomoč, a ni bil slišan. Prijatelji so poklicali policijo. Storilca so omamljenega odpeljali v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje.
V usodnih trenutkih je bil prišteven. Imel je svoja podjetja, delal za več velikih družb kot finančni svetovalec in pogajalec, nato pa zabredel v denarne težave, grozila mu je deložacija. Po pisanju medijev je bila sodna preiskava izredno mučna, v javnost je prišla informacija, da je med zaslišanjem ene od prič zapisničarki postalo tako slabo, da so ga morali prekiniti. Policisti, ki so odkrili trupla otrok, so potrebovali psihološko pomoč. »Poslovilno sporočilo, ki ste ga pustili na mizi ob izredno dragi steklenici šampanjca, dokazuje, da so vam materialne dobrine pomenile več kot življenje. Kot materi in sodnici se mi zdi nerazumljivo, da ste otrokom vzeli življenje, ko se vam ni več dalo živeti brez materialnih dobrin, na katere ste bili vajeni,« je izjavila sodnica Iva Gradiški Lovreček.
Sprememba celotne
kaznovalne politike
Za vsak umor je dobil po 27 let, enotna, sicer še nepravnomočna kazen znaša 50 let. Upokojeni penolog Dragan Petrovec opozarja, da obsodba na dosmrtno kazen še ne pomeni, da ostane zapornik do smrti za rešetkami. Vsaka država to ureja po svoje. »Samo za primer. Ko so pred desetletji na Švedskem ubili jugoslovanskega veleposlanika Vladimirja Rolovića, so terorista Mira Barešića obsodili na dosmrtni zapor. In ga potem po 18 letih izpustili. Jugoslavija je protestirala, švedski odgovor pa je bil, da pri njih še nihče, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor, ni sedel tako dolgo,« razloži Petrovec. Leta 2019 je sicer nedaleč od nas, v Srbiji, odmevalo, ko so potrdili uvedbo dosmrtne kazni brez možnosti pogojnega odpusta za huda kazniva dejanja, kot so posilstvo in umor otroka, nosečnice ali nemočne osebe. »Srbija ni v EU, ampak mislim, da se je evropsko sodišče za človekove pravice že izreklo, da se takšna kazen brez možnosti pogojnega odpusta šteje kot nečloveško ravnanje,« komentira sogovornik.
Petrovec je dosmrtnemu zaporu odločno nenaklonjen. »Povzročil je veliko več škode, kot si predstavljamo. Sodniki zaradi njegove uvedbe na splošno izrekajo višje kazni, spremembe se kažejo v celotni kaznovalni politiki,« opozarja. Enako se je zgodilo, ko je bila uvedena 30-letna zaporna kazen. Doslej so jo izrekli že sedemnajstkrat. Prvega so na 30 let zapora obsodili Bojana Žalika zaradi umora podjetnika s Cvena pri Ljutomeru leta 1999.
