Pandemija in nato še vojna v Ukrajini sta krepko zamajali avtomobilski trg. Težave so z dobavo novih avtov, zato se cene višajo, tudi cene rabljenih vozil. So te spremembe morda vplivale na porast tatvin avtomobilov? »Za zdaj ne. Če primerjam enako časovno obdobje v lanskem in letošnjem letu, je letos tatvin manj. Lahko pa, da se bo ta vpliv še pokazal, in sicer v primeru, da bi prišlo do velikega pomanjkanja rezervnih avtomobilskih delov,« razlaga Dejan Garbajs z generalne policijske uprave. Že nekaj časa je namreč tako, da vse manj ukradenih vozil ostane celih in jih gre vse več za rezervne dele. Tu se kujejo največji zaslužki.
Stanje na področju tatvin motornih vozil je ta čas razmeroma ugodno. Lani jih je bilo odtujenih 444 (našli so jih 149), predlani 636 (tudi takrat so jih našli približno tretjino), leto prej 569, leta 2018 je bilo ukradenih 577, leta 2017 pa 627. Pred desetimi leti jih je bilo ukradenih približno 1250. »Tudi letošnje številke so izredno nizke, takšnih še nismo imeli, pa spremljam statistiko od leta 1993. Se pa vse skupaj giblje v intervalih in trenutno smo še vedno v fazi upadanja,« navaja sogovornik. Navedene številke sicer obsegajo vsa motorna vozila, če jih zožimo le na osebne avte, pa je stanje naslednje: lani jih je bilo na »iskalni listi« 218, predlani 293, pred petimi leti 336.
Avto na ladji za Japonsko
Na današnje stanje glede kraje avtov vpliva marsikaj. Ena od prelomnic se je zgodila konec 90. let prejšnjega stoletja s predpisom, da morajo biti v avtih serijsko vgrajena varovala pred nepooblaščeno odtujitvijo, gre za elektronsko blokado motorja. V teh letih je v boju proti tatvinam poleg policije in drugih institucij veliko prispevala tudi industrija, ki vse več vlaga v kakovost in obseg zaščite. Elektronski in mehanski deli vozil so zdaj tudi bistveno bolj označeni, kot so bili. »Po številnih identifikacijskih oznakah se jih da prepoznati. To policiji olajšuje delo, tatovom pa povzroča težave. Izogibajo se temu, da bi cela vozila vračali v promet, ker je s spreminjanjem oznak oziroma predelavo vozil in priredbo dokumentov preveč dela. Tudi to je tudi eden od razlogov, da so tatvine v upadu,« navaja Garbajs. In kam gredo ukradena vozila? »Nekaj jih ostane pri nas, nekaj jih gre v tujino. Najdejo jih po vsej EU, a večinoma gredo proti vzhodu. V EU obstajajo mehanizmi, prek katerih lahko odkrijemo, da je na servisu, v postopku registracije ali policijskem postopku ukradeno vozilo. Zunaj EU tega ni, kar storilci seveda vedo. Ko avto odpeljejo s tega območja, imajo manj ovir pri legalizaciji. Kam izgine vozilo, je odvisno tudi od vrste. Naši avtodomi so bili najdeni tudi v zahodni Evropi. Ko so v preteklosti iz hiš kradli dražja vozila, smo bili obveščeni, da je bilo eno najdeno v Dohi v Katarju. To je najdlje od nas najden slovenski avto. Ampak tega je že kakšnih 15 let. Neko naše vozilo, audi S8, smo prestregli na ladji, namenjeni na Japonsko.«
Nestandardna zaščita
odbija tatove
Med tatovi so bili dolgo časa najbolj iskani renaulti in volkswagni. Zadnjih pet let pa so prvi močno prehiteli druge. Letos je bilo za zdaj največje zanimanje za clie, nato megane, golfe, punte, passate. »Predvidevam, da je cliev največ na cesti, da jih je tudi največ poškodovanih in je največje povpraševanje po delih,« meni sogovornik. Čeprav je zaščita pred tatvinami vse boljša, storilci prej ali slej izdelajo elektronsko orodje, s pomočjo katerega zaščito zaobidejo. Ko pa ga imajo, je avto precej manj zamudno ukrasti kot nekoč, ko se je metalo kamenje v stekla in spajale žice pod volanom. »Se pa dogajajo tudi tatvine, ko storilci na neki način pridobijo originalen ključ. Ni v redu, če recimo ob kupljenem rabljenem avtu dobimo le en ključ, ker nam ga lahko nekdo z drugim ključem spravi v pogon. Zgodi se tudi, da nekdo naroči tretji ključ, potem avto proda z dvema in nato s tretjim ključem avto odpelje,« našteva Garbajs. Dogaja pa se tudi na druge načine. Nekemu gospodu so v Ljubljani odpeljali avto, medtem ko je v prtljažnik zlagal robo, nakupljeno v trgovini. »Storilci vedno izkoriščajo našo nepazljivost, to velja za vse tatvine, ne le za vozila. Na podeželju se še vedno kar pogosto dogaja, da v vozilu puščajo ključe ali odklenjena vrata,« opozarja. Da zmanjšamo možnost tatvine, priporoča vgradnjo dodatne varovalne naprave. Ta nas bo stala kakih 500 evrov, kar v primerjavi z denarjem, ki smo ga odšteli za avto, ni tako velik strošek. »Ker bo zaščiten na nestandarni način, bo to tatu predstavljalo problem in se bo raje lotil drugega vozila,« pove strokovnjak. Če vendarle ostanemo brez jeklenega konjička, pa je treba takoj obvestiti policijo, ki bo podatek nemudoma vnesla v informacijski sistem. Tako na primer lahko preprečimo spremembo lastništva ali kak drug administrativni postopek z vozilom – ob spremembi namreč vedno preverijo, ali je vozilo v evidenci ukradenih vozil.
