Na širšem območju Ljubljane so decembra lani potekale hišne preiskave zaradi suma trgovine z ljudmi za namene prostitucije. Kriminalna združba, ki jo je vodil Slovenec, je v našo državo prek spletnih oglasov in platform zvabila več kot 40 žensk z obljubo, da se bodo ukvarjale z masažo in za to dobile dobro plačilo. A končale so kot prostitutke. »Delale so v stanovanjih. Zaslužka od prostitucije jim niso neposredno jemali, ampak so stroške poravnavale prek najemnin za stanovanje. Te so bile zelo visoke in nesorazmerne z najemninami na trgu. Z najemninami so tako večji del zaslužka dale organizatorjem prostitucije,« je razložil Stojan Belšak iz PU Ljubljana. Večina žrtev je v Slovenijo prišla iz Srbije in BiH, ena iz Dominikanske republike. Zloraba prostitucije je tudi sicer kaznivo dejanje, pri katerem so žrtve pogosto tuje državljanke.
Po podatkih policije je bilo lani pri nas zaradi kaznivih dejanj oškodovanih 35.658 ljudi, med njimi 4843 tujk in tujcev, ki tako predstavljajo 13,6 odstotka vseh žrtev kaznivih dejanj. Iz držav EU (in pridruženih Švice, Islandije in Norveške) 1262, 3581 pa iz tretjih držav. Med žrtvami je bilo daleč največ državljanov BiH (1666), sledili so kosovski državljani (503), srbski (402), hrvaški (243), Severni Makedonci (236), Nemci (232), Italijani (154), Ukrajinci (153) in tako dalje. »Tujci so v več kot 80 odstotkih žrtve premoženjskih kaznivih dejanj kot obiskovalci, turisti ali v tranzitu čez državo. Večinoma gre za tatvine in drzne tatvine. Obravnavali smo tudi primere, ko so tuji državljani pri nas izvrševali kazniva dejanja nad tujimi državljani, ki so bili na poti čez Slovenijo. Gre za skupine, ki kradejo na avtocestah in postajališčih po Evropi ter izkoriščajo svojo mobilnost, da ne bi bili odkriti,« pojasnjuje Drago Menegalija iz generalne policijske uprave.
Kako spodbuditi k prijavi?
Kršitev temeljnih pravic delavcev je drugo najpogostejše kaznivo dejanje, pri katerem so oškodovanci tujci. Lani jih je policija zabeležila 659, v zadnjem obdobju pa je najbolj izstopalo leto 2020 s 1043 kaznivimi dejanji kršitve temeljnih pravic delavcev in 52 zaradi zaposlovanja na črno. S kaznivimi dejanji zoper delovno razmerje in socialno varstvo je bil lani oškodovan 1001 državljan tretjih držav in 62 tujcev z območja EU. »Poseben izziv pri preiskovanju so okoliščine, povezane s statusi tujcev in njihovimi stalnimi oziroma začasnimi prebivališči. Načeloma prijavijo neustrezno ravnanje oziroma dejstvo, da so oškodovani, šele ko jim delodajalec preneha izplačevati, kar so zaslužili, oziroma ko pride do kakšne druge kršitve pravice, ki vpliva na njihovo zasebno življenje. Takrat se tuji delavci vrnejo v domovino ali se zaposlijo pri drugem delodajalcu, ki jih nemalokrat napoti na delo drugam v tujino. Tako je treba preiskovanje razširiti na tujino in za njimi poizvedovati v več državah, poseben izziv so neustrezni podatki o njihovem dejanskem prebivanju,« razlaga Menegalija.
Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić pa v tem ne vidi posebnega problema. Delavcem, ki se oglasijo pri njih, naročijo, da z njimi ostajajo v stiku. Da vedno vedo, kje jih je mogoče dobiti. Večjo težavo vidi v tem, kako prepričati delavca, da bo svojega delodajalca sploh prijavil policiji. »Lani je bilo izdanih trikrat več soglasij za zaposlitev delavcev iz Indije. Ampak za temi 900 izdanimi soglasji se skriva 900 primerov agencij, ki zaračunajo delavcem velike vsote, recimo 10.000 dolarjev (za posredovanje, op. p.),« pravi Lukić, ki takšen način rekrutiranja opisuje kot leglo kršitev delavskih pravic. »In ko si obtežen s takšnim dolgom, ob prihodu v Slovenijo ne bereš zakona o delovnih razmerjih. Samo delaš in delaš, da bi dolg odplačal. Delodajalci imajo radi takšne delavce. Kako bodo prijavili delodajalca, ki daje kruh njemu in njegovi družini, ki je prodala zemljo, živino, si sposodila denar, da je šel eden od njih lahko v tujino? In od njega pričakujejo mesečna nakazila. Imeli smo primera delavcev v pekarni in gostilni: vsak dan 12-urni delovnik, nadlegovanje v obliki rasističnih izpadov. Oboji so enostavno zbežali od tam. Ali pa delavca, ki je delal na kmetijskem posestvu in ga je delodajalec pretepel …« našteva. »Ne, ti ljudje ne gredo na policijo, nimajo časa za to. V glavi imajo samo to, kako spet zaslužiti.«
Izkoriščanje ranljivosti
Čeprav trgovine z ljudmi ni med 20 najpogosteje odkritimi kaznivimi dejanji na račun tujcev, je dejstvo, da večinoma poteka mednarodno. V glavnem so žrtve ženske in otroci, pa tudi moški in starejši, predvsem z vidika delovnega izkoriščanja. Zaostrovanje socialno-ekonomskih problemov, kot so brezposelnost, vojna v regiji in drugi konflikti, predstavlja veliko tveganje izkoriščanja ranljivosti tujcev. »Žrtev nima druge resnične ali sprejemljive možnosti, kot da pristane na zlorabo, preživi in v nadaljevanju dovoli izkoriščanje,« opozarja Menegalija. Tujci, ki se selijo in bežijo iz svojih držav, so še posebej ranljiva skupina. Lahko postanejo žrtve delovnega izkoriščanja, vključno s suženjstvom, prisilnim izvrševanjem kaznivih dejanj, prisilnim beračenjem, spolnim izkoriščanjem, nezakonitimi posvojitvami in podobno. Digitalizacija še dodatno pospešuje možnosti za novačenje, oglaševanje in zavajanje žrtev, kar je za policijo dodaten izziv.
