Zaradi nasilja nad ženo ter zanemarjanja in surovega ravnanja z otroki še vedno sodijo 60-letnemu moškemu, profesorju na eni od ljubljanskih srednjih šol. Med letoma 2008 in 2014 naj bi se psihično in fizično znašal nad ženo in štirimi od njunih otrok. Po razvezi se je ponovno poročil in tudi nova soproga je obtožena zanemarjanja in surovega ravnanja z otroki. Tudi ona je iz pedagoških vod, zaposlena je v eni od osnovnih šol v okolici Ljubljane.
»V zakonu z bivšim možem je ob stalnem poniževanju, sistematičnem odvzemanju možnosti za odločanje in odmikanju od družine ter prijateljev, psihičnem in kasneje tudi fizičnem nasilju popolnoma izgubila zmožnosti za samostojno presojanje in odločanje, prevzela je vlogo, ki jo je dodelil partner, lastne občutke pa potlačila,« je sodna izvedenka klinično psihološke stroke Ana Jerman razložila, kaj se je dogajalo z obtoženčevo prvo ženo. Moža je spoznala kot študentka, bil je pet let starejši in na začetku ljubeč. Kasneje pa vse bolj nasilen, najprej psihično, nato tudi fizično. Pretepal je njo in otroke, zanj so bili ničvredni. Tepeža so bili deležni tudi člani duhovne skupnosti, ki jo je vodil in močno integriral v družinsko življenje.
Postroj sredi noči
»Če si samo pomislil, da bi naredil kaj proti njemu, si se počutil umazanega,« je razložila, v kakšnem stanju je bila. Popolnoma mu je zaupala, mu dajala ves denar. Niti pomislila ni, da ji laže ali kaj prikriva. Ko je izvedela, da je dobil otroka z drugo žensko, je bila zelo prizadeta. On pa je komentiral, da je pač moral »dati življenje življenju« in da se to zanju nič ne spremeni. Pri ljubici je bil vse pogosteje, sčasoma je tja začel seliti tudi otroke. Morali so jo klicati mama in ko je prišlo do razveze, je njihova prava mama k njim prihajala gospodinjit, če je otroke sploh želela videti. Še naprej mu je dajala ves zaslužek. Ker je bila dolgo izpostavljena travmatskemu stresu, ima posledice še danes. Čeprav je na službenem področju zelo uspešna in je tudi zasebno zaživela na novo. Eden od otrok je ostal pri očetu in z ostalimi nima stikov, dva sta že osamosvojena, dva pa živita pri njej.
Najstarejši sin je Jermanovi razložil, da doma ni bilo nikoli prostora za nestrinjanje ali upiranje. Hkrati so se očetova pravila nenehno spreminjala in nikoli nisi vedel, kdaj boš nekaj naredil narobe. Najhuje mu je bilo, ko je kateri od mlajših otrok ponoči zajokal. Oče je vse otroke prebudil, jih postrojil in izbral tistega, ki naj bi bil kriv, da je »otroku odprl duhovno polje«. »Krivca« je pretepel, jokajočega pa metal po postelji z glavo navzdol. Da ga je utišal, mu je zaprl usta.
Ko je sin z odliko končal srednjo šolo, se je odselil v študentski dom. Od očeta ni dobival finančne pomoči, nasprotno, pričakoval je, da mu bo dajal denar, prislužen s študentskim delom. Tako so namreč delali tudi člani duhovne skupnosti, oče je temu rekel služenje. Trikrat mu je dal denar, potem pa se je uprl. Leta kasneje je poiskal psihoterapevtsko pomoč. V okviru tega si je zaželel srečanja z očetom. A ta ni pokazal nekega uvida, krivdo je valil na drugo ženo, nasilje je zanikal oziroma zelo relativiziral. Sin je izrazito travmatiziran, je zaključila izvedenka.
Grozil, da jih bo ubil
Hči, zdaj stara 24 let, se spominja, kako je oče lahko že zaradi malenkosti izgubil živce. Da jo je močno zlasal, ko je na primer polila malček vode. Nova žena je otroke lasala, tepla, tudi pljunila. Ko je otrokom v prometni nesreči umrla sestra, je govoril, da so oni krivi. Z mamo se niso smeli pogovarjati o osebnih stvareh, tam je bila, da gospodinji. Pravi, da je vse otroštvo poslušala, da mama ni nič vredna. Očeta se še vedno zelo boji. Ima nočne more, podoživlja stvari, ima občutke krivde.
Druga hči, ki jih ima zdaj 17, se dobro spomni, da so jo zapirali v zimski vrt. Bila je sama in brez hrane. Enkrat je samovoljno prišla ven, pa je oče čisto »znorel«. Od nekdaj je bil nasilen, je povedala. Zelo hitro je tudi vozil in grozil, da jih bo ubil. Večkrat ji je rekel, da se sploh ne bi smela roditi. Njegova druga žena ji je na primer razbila ustnico, preden so se odpeljali od doma, češ da boš pridna v avtu. Ali pa jo je udarila pred dvigalom, da ne bo kaj pravila sosedom. Oče je otroke iz drugega zakona spodbujal, da jo pretepajo. Vsi niso hoteli, a niso imeli izbire. So pa tudi oni bili deležni nasilja, a ne tako hudega. Najhuje pa ji je bilo, ko je morala biti zraven, ko je oče pretepal mamo, je priznala. Izvedenka je tudi pri njej ugotovila simptome posttravmatske stresne motnje. A še hujše posledice ima 20-letni sin, ki po oceni izvedenke niti ni sposoben zaslišanja na sodišču.
