V nedeljo popoldne se je v Vodnem mestu Atlantis v ljubljanskem BTC odvila prava drama. Malo pred drugo uro je mlajši otrok nenadzorovano odšel v bazen, v vodi pa se začel utapljati. Po podatkih Policijske uprave Ljubljana je negibnega otroka iz bazena rešil reševalec iz vode, mu takoj nudil prvo pomoč in ga oživljal do prihoda reševalnega vozila. Otroka so odpeljali v ljubljanski univerzitetni klinični center in po podatkih policije ni v smrtni nevarnosti. »Policisti v zvezi z dogodkom še zbirajo obvestila in bodo o ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo,« je sporočila Aleksandra Golec s PU Ljubljana.
Prav na tem ljubljanskem kopališču se je konec junija lani pripetil podoben dogodek, ki pa se je žal končal tragično.
Na PU Ljubljana so nam včeraj potrdili, da je deklica, ki se je utopila 26. junija lani in so se za njeno življenje dalj časa borili v UKC, umrla. »Policijska uprava Ljubljana je v predmetni zadevi januarja letos na okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper dve fizični osebi zaradi suma storitve kaznivih dejanj povzročitev smrti iz malomarnosti po 118. členu kazenskega zakonika,« je dodala Aleksandra Golec. Po naših neuradnih podatkih sta ovadena skrbnik oziroma skrbnica deklice in reševalec iz vode. Kazenski zakonik za to kaznivo dejanje predvideva kazen od šestih mesecev do petih let zapora.
Po lanskem tragičnem dogodku so se v javnosti pojavili komentarji in izjave očividcev, češ da reševalca ni bilo blizu kraja utopitve. V Atlantisu so sicer zatrdili, da je bil reševalec na svojem mestu. Policijska preiskava pa je očitno pokazala, da bo moral tudi on nositi del odgovornosti. Seveda – gre šele za policijsko ovadbo, o krivdi oziroma kazenski odgovornosti bo odločalo sodišče. Na Vodno mesto Atlantis smo naslovili tudi naslednje vprašanje: »Ali ste po lanskem dogodku okrepili prisotnost reševalcev?« Odgovora nismo dobili.
Iz službe za odnose z javnostmi BTC pa so potrdili nedeljski dogodek in zapisali, da je šlo za mlajšega otroka neplavalca, ki ni imel rokavčkov in je brez nadzora staršev odtaval v bazen. »Eden izmed naših reševalcev je nato opazil, da se otrok utaplja. Reševalec je otroka povlekel iz bazena ter mu nemudoma nudil prvo pomoč in mu tako rešil življenje,« so sporočili iz BTC. Dodali so, da v Atlantisu delujejo v skladu s predpisi, da imajo zadostno število reševalcev ter še enega, ki vse skupaj nadzira prek varnostnih kamer. »Veliko pozornosti posvečamo opozarjanju obiskovalcev z mlajšimi otroki na obvezno nošenje rokavčkov ali drugih plavalnih pripomočkov, če je otrok neplavalec ali slabši plavalec. Tako ob vstopu na kopališče prejmejo letak z opozorilom o varnem obisku bazena. Plakati z opozorili so nameščeni tudi v garderobah, posebej pa jih na varen obisk ustno opozorijo še zaposleni na recepciji. Na recepciji in kopališču imamo na voljo tudi rokavčke, ki jih lahko obiskovalci brezplačno uporabijo, če jih nimajo s seboj,« so še dodali.
Ko dedi spi, babi pa
rešuje križanko ...
»Podrobnosti tega nesrečnega primera ne poznam. Ampak če drži, da otrok ni bil pod nadzorom, to že veliko pove. Večkrat se dogaja, da starši ali kdo drug, ki je z otrokom prišel na kopališče, nad njim nima nadzora. Po drugi strani moramo imeti reševalci pod kontrolo celoten bazen in ne moremo nadzorovati le tistih otrok, ob katerih ni nikogar,« pravi vodja reševalcev iz vode na Zvezi reševalcev iz vode Slovenije Miha Fakin. Reševalci gredo pogosto do otroka, ki sam hodi po kopališču. Vprašajo ga, kje ima starše oziroma skrbnike, otrok jih pelje do njih in potem se z njimi pogovorijo, kako pomemben je nenehen nadzor. »Ker če sem iskren, so odrasli tisti, ki so problem, ker otroci so pač otroci,« pravi Fakin.
Izkušenj s tem ima veliko. »Lani se mi je zgodilo, da sem na kopališču zagledal bratca in sestrico z rokavčki. Nisem vedel, ali znata plavati, mi pa vsekakor ni bilo všeč, da sta šla sama v olimpijski bazen. Vprašal sem ju, s kom sta prišla, in povedala sta, da s starimi starši. Bili so na drugem koncu in ko smo skupaj prišli tja, je dedi spal, babi pa reševala križanko ... Pa da ne bo izpadlo, kot da kažem s prstom samo na starejše ljudi. Včasih se starši usedejo v lokal in pustijo otroke rekoč, da se igrajo v malem bazenčku. Ampak ta ni daleč stran od velikega bazena in medtem ko mi opazujemo celotno kopališče, gre otrok lahko ravno v veliki bazen. V gneči otroka lahko spregledaš, nesreča se zgodi, še preden opaziš,« pripoveduje reševalec, ki prisega na preventivo, ozaveščanje otrok in staršev. »Opozarjati je pomembno. Na kopališčih ne piskamo zato, da bi ljudem kvarili doživetje, ampak zaradi varnosti.«
Kot poudarja, je včasih težko razločiti, ali se otroci v vodi igrajo, tunkajo, tekmujejo med sabo, kdo bo dlje zdržal pod vodo – ali so v stiski. »Pred leti se je v Mariboru zgodilo, da je imel otrok v vodi že zelo hude težave, pa drugi otroci tega niso prepoznali in so ga še celo vrteli po tleh bazena. A takrat je bil že v nezavesti. Otroci so pač mislili, da gre za igro. Ker ko se nekdo utaplja, bi kdo pričakoval, da bo kričal na pomoč. Vendar ni tako. Ko smo v dihalni stiski, se glasilke stisnejo in ne moremo kričati. Hlastamo za zrakom in grabimo okoli sebe, česa bi se lahko oprijeli,« navaja Fakin
Pa znamo pomagati, ko je treba? »Nekateri znajo reagirati, a v tistem kritičnem trenutku zmrznejo. Marsikdo bi zmrznil. Reševalci moramo vsaka tri leta obnavljati licenco, a menim, da je tudi to premalo. Po moje bi morali imeti treninge, kot jih imajo na primer gasilci. Ker pri takih dogodkih ne smeš razmišljati, povsem avtomatično moraš reagirati. Ker ko začneš razmišljati, je prepozno. Bi pa res svetoval vsem v vodi, da so pozorni na okolico. Če niso čisto prepričani, ali gre za igro ali kaj bolj resnega, ne bo nič hudega, če vprašajo otroka, ali je v redu. Ker so prvi, ki lahko pomagajo, in to še preden pride reševalec,« svetuje sogovornik.
Če opazimo koga, ki se utaplja, se je najbolje obrniti na reševalce. »Poskrbeli bomo zanj, ker smo za to izurjeni. Včasih je reševanje nevarno. Če je v vodi nekdo v agoniji, se nas začne oklepati in nam preprečuje plavanje. Potem lahko oba utoneva. Reševalci imamo poseben postopek, kako se bomo reševanja lotili. Najbolj varno je z obale, torej da sploh ne gremo v vodo. Če pa to ni možno, skočimo v vodo, ampak s pripomočkom, tubo, ki jo ponudimo utapljajočemu, da jo zagrabi, in ga nato zvlečemo ven. Če je v nezavesti, ga povlečemo na suho. Če pa se vse to zgodi na plaži, ki ni urejena in ni reševalcev, takoj pokličimo 112. Pokličemo na pomoč tudi druge in pogledamo, ali je okoli nas kaj takega, na primer veja, kar bi tisti, ki se utaplja, lahko zagrabil. Nato ga potegnemo ven,« še svetuje Miha Fakin.
