Štajerski policisti so aprila 2025 z radarjem izvajali nadzor hitrosti v naselju Bohova v okolici Maribora. Nadzor so opravljali brez patrulje, ki bi voznike ustavila takoj na kraju prekrška, tako da so ujetim kršiteljem naknadno pošiljali položnice, zoper tiste najhujše pa vložili obdolžilne predloge na sodišče.
Med njimi je bil tudi voznik, ki je na območju omejene hitrosti (po domače coni 30) vozil več kot 30 kilometrov na uro nad dovoljeno hitrostjo, za kar je predpisana kazen 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni, da takšnemu vozniku preneha veljavnost vozniškega dovoljenja.
Ker gre za hujši prekršek, so policisti na mariborsko okrajno sodišče podali obdolžilni predlog zoper lastnika avtomobila in predlagali, da se mu do zaključka obravnave začasno odvzame vozniško dovoljenje. Čeprav kršitelja niso zasačili na kraju, so se sklicevali na zakonsko določilo, po katerem je v primeru, da ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, mogoče kaznovati lastnika vozila, razen če ta dokaže, da ni on storil prekrška.
Kombiniranje dveh zakonov
Toda policisti so na sodišču doživeli hladen tuš, saj je sodišče predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrnilo, po pritožbi policije pa je takšen sklep potrdilo tudi višje sodišče. Sodniki so odločili, da bi morala policija že pred uvedbo postopka za začasni odvzem vozniškega dovoljenja lastnika vozila seznaniti s prekrškom in ga poučiti o njegovi odgovornosti, saj je bila s posnetka prekrška razvidna le registrska tablica, ne pa tudi identiteta voznika.
Zakonodaja tovrstne situacije obravnava na dveh mestih – v dveh različnih zakonih. Zakon o pravilih cestnega prometa v 8. členu določa odgovornost lastnika vozila v situacijah, ko ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, 113.a člen zakona o prekrških pa predpisuje, da je mogoče vozniško dovoljenje začasno odvzeti tudi v primerih, ko storilec s kršitvijo ni bil seznanjen na kraju kršitve.
Kljub temu je sodišče opozorilo, da domneva, da je v konkretnem primeru prekršek storil lastnik vozila, ni dovolj, saj »ni rezultat ugotovitev oziroma preverjanja utemeljenega suma s strani prekrškovnega organa, ampak temelji na zakonski določbi«. Zakon pa izrecno lastniku vozila daje možnost, da izpodbija trditev, da je vozil prav on. Zato je avtomatični začasni odvzem vozniškega dovoljenja lastniku, ne da bi se ta imel možnost izreči, »zakonsko čezmeren«, so sklenili višji sodniki.
Ker ima lastnik avtomobila to možnost v prekrškovnem postopku pred sodiščem, se postavlja vprašanje, ali začasni odvzem vozniškega dovoljenja v tovrstnih primerih v prihodnje sploh še pride v poštev. Predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je namreč sestavni del obdolžilnega predloga.
V preteklosti je fotografija zadoščala
Kaj sodba višjega sodišča v Mariboru pomeni za nadaljnje postopke, smo preverili na policiji, kjer pojasnjujejo, da je sodna praksa v preteklosti izoblikovala stališče, da za dokazni standard utemeljenega suma najhujših prekrškov pri predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zadoščajo fotografija kršitve, zapisnik o opravljenih meritvah hitrosti in ugotovitev, da je obdolženi lastnik motornega vozila. To je dovolj za zakonsko domnevo, da je bil lastnik tudi voznik in posledično kršitelj predpisov, dokler slednji ne vzbudi razumnega dvoma ali ne dokaže, da ni vozil on. Da ni vozil sam, lahko dokazuje že v ugovoru na sklep sodišča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.
Na vprašanje, ali bodo morali zaradi novega stališča mariborskega višjega sodišča postopke spremeniti, na policiji še ne morejo odgovoriti.
Kot je neuradno slišati, večina lastnikov avtomobilov, ki prejmejo na dom položnico zaradi prehitre vožnje, ki jo je zabeležil radar, globo enostavno poravna. Do dokazovanj, da ni vozil lastnik avtomobila, prihaja predvsem v primerih, ko gre za hujše prekoračitve hitrosti, s katerimi so povezane tudi kazenske točke in potencialni odvzem vozniškega dovoljenja – začasni ali trajni. Lastniki avtomobilov, ki v času prekrška niso bili za volanom, lahko z različnimi potrdili dokazujejo, da so bili v času kršitve kje drugje, načeloma pa naj bi v takšnih primerih morali tudi povedati, kdo je v kritičnem času vozil avtomobil.
Po naših informacijah se je sicer v praksi tudi v prekrškovne postopke že preslikala ustavno zajamčena pravica, ki velja v kazenskih postopkih, po kateri nikomur ni treba obremeniti svojih bližnjih. Tako se po naših informacijah dogaja tudi, da v primeru, ko lastnik avtomobila zadovoljivo dokaže, da ni vozil sam, nazadnje za prekršek ne odgovarja nihče.
