»Na kakšni osnovi mi očitate takšno kaznivo dejanje?« je sodnika Srečka Škerbca vprašal 41-letni iraški državljan Rašid Aziz, potem ko je tožilec Boštjan Valenčič prebral obtožnico zaradi očitka terorizma. Škerbec je mirno pojasnil, da vse piše v obtožnici, za katero je Aziz že rekel, da jo razume ter da gre za dokaze, kot so fotografije, podatki o plačilih, sledi... »Vsebina obtožnice me ne zanima. Želim le konkretne dokaze, ki me bremenijo,« je vztrajal Aziz. Ker ni ni nič kazalo, da bo začel z vsebinskim zagovorom, je sodnik predal besedo tožilcu. Ki je začel z vprašanjem: »Ali ste Aršad Kamis Hamdanin Aziz?« Kar je, kot piše v obtožnici, Azizovo drugo ime. »Ne, moje ime je Rašid Aziz,« je odvrnil obtoženi in s tem nakazal smer zagovora. In sicer da tožilstvo, ki mu očita, da je bil leta 2016 aktiven borec v teroristični organizaciji Islamska država, pred sabo nima pravega človeka. Oziroma da podatki, ki jih je dobilo od ameriškega FBI, ne držijo.
Elitne divizije ne pozna
Aziz je, tako tožilstvo, deloval na območju iraške province Salah Al Din kot član elitne divizije Dat Al Savari. Bil naj bi emir oziroma vodja in sodeloval v podenotah, namenjenih posebnim operacijam, kot so izvidništvo in podtikanje improviziranih eksplozivnih sredstev v prostore ali vozila. Za to naj bi dobival plačilo in »štipendijo« za oskrbo sorodnikov, kar potrjujejo tabele FBI o plačilih, ki so v sodnem spisu. Pri terorističnih dejanjih naj bi sicer deloval že med letoma 2005 in 2008; leta 2005 so namreč ameriške sile v Iraku našle neaktivirano improvizirano eksplozivno sredstvo z njegovimi prstnimi odtisi. Zato so takrat za njim razpisale modro Interpolovo tiralico. A je pregon že leta 2015 zastaral. Tožilstvo očitke o terorizmu dokazuje tudi s fotografijami, v katerih naj bi bil obtoženi v družbi z nekaterimi drugimi osebami, ki so sodelovale v terorističnih akcijah.
Aziz je zatrdil, da nikoli ni pripadal Islamski državi in da skupine Dat El Savari ne pozna. Nikoli ni bil v kaki vojaški skupini ali imel stika z orožjem. »Če kdo to trdi, laže!« je zagotovil. Ko mu je sodnik pokazal omenjene fotografije, na katerih je po podatkih FBI on, je odvrnil, da to ni res. Tudi prstni odtisi na neaktiviranem eksplozivnem sredstvu »absolutno« niso bili njegovi. Na vprašanje, kako se je znašel na seznamu plačancev Islamske države, pa je odgovoril, da se »to ni zgodilo« in da ni prejel ničesar. »Ampak osebni podatki vas, mame, otrok se ujemajo, le vaš rojstni datum je drugačen...« ga je opomnil sodnik. »Vprašanje je, kdo je vnašal te podatke... Niso bili pridobljeni na legalen način in ameriška vojska ni imela dovoljenja za operacije v Iraku,« je dejal obtoženi.
Različno o poškodbah
V Slovenijo je prvič prišel marca 2019. Povedal je, da bi rad v Nemčijo zaradi zdravljenja poškodb noge in trebuha oziroma črevesja. Res je šel tja, a so ga vrnili v Slovenijo kot državo, kjer je prvič zaprosil za azil. Še prej pa ugotovili, da navaja različna imena in datume rojstva (iraških osebnih dokumentov, pravi, da nima). O poškodbah je dejal, da so ga julija 2016 na poti v iraško mesto Tikrit ustrelili pripadniki Hezbolaha. Toda po trditvah tožilstva je poškodbi imel že leta 2008, ko so ga v Iraku (takrat pod drugim imenom) zaslišali Američani. Iz tega leta je tudi njegova nožna proteza. Pred sodnikom Škerbcem je izjavil, da ni res, da so ga zaslišali in da je bil ustreljen aprila 2016. Nato je z družino pobegnil v Turčijo. Zagotovil je, da pobeg ni bil povezan s terorizmom – odšli da so zato, ker so jim zasegli premoženje. Ko so mu v Turčiji svetovali zdravljenje v Nemčiji, se je namenil tja. Po tem, ko so ga vrnili Sloveniji, se je sicer v Nemčijo odpravil še enkrat. Toda spet so ga vrnili v našo državo. Od takrat je bival v azilnem domu na Viču in kot kuhar delal v enem od lokalov.
Na njegovem računalniku so našli programe za prilagajanje mobilnih telefonov. Odvrnil je, da o tem ne ve nič, je pa računalnik večkrat posodil drugim osebam iz azilnega doma, »ki jih ni več tukaj«. Zasegli so mu dva prenosna računalnika, kot je pojasnil, je enega dobil za darilo, drugega so mu dali na Slovenski filantropiji. Na vprašanje, kako si je lahko kot kuhar privoščil nakup telefona Iphone za 1400 evrov, pa odvrnil, da brez telefona ne gre in da imajo Applove »skoraj vsi«.
Na nadaljevanju sojenja bodo, kot že v sodni preiskavi, zaslišal dva uslužbenca FBI. V primer bodo na predlog zagovornika Žige Podobnika vključili tudi izvedenca računalniške stroke, da bo razložil podrobnosti o tabelah FBI (kdo jih je pripravil in kdaj, kdo je vanje posegal...) in vsebini zaseženih telefonov in prenosnih računalnikov.
