Na nadaljevanju sojenja 41-letnemu iraškemu državljanu Rašidu Azizu, obtoženemu terorizma, so zaslišali izvedenca za forenzične preiskave fotografij in posnetkov Gregorja Kovača. Da je bil Aziz aktiven borec Islamske države tožilstvo med drugim dokazuje s fotografijami, najdenimi leta 2019. Takrat so v bližini al-Hadra v provinci Salah-ad-Din v Iraku koalicijske sile v operaciji, katere tarča je bil visok kurir Islamske države, zasegle več orožja in USB diskov, SD kartic, SIM kartic, telefone in tiskane dokumente.
Ameriški preiskovalci so na nekaterih fotografijah, najdenih na elektronskih medijih, prepoznali Rašida Aziza. Naše sodišče je eno od njih predalo izvedencu Kovaču in ga vprašalo o podobnostih med osebo na sliki in obtoženim Azizom oziroma ali je možno, da gre za isto osebo. Aziz, ki je pred aretacijo v Ljubljani delal kot kuhar, namreč to odločno zavrača.
Brado imel le 40 dni
Kovač je v sredo pred sodnim senatom, ki ga vodi Srečko Škerbec, povedal, da je Aziza obiskal v priporu, si ogledal njegovo konstitucijo in ga fotografiral. V izvedenskem mnenju je opisal njegove splošne in specifične značilnosti, kar je naredil tudi za osebo na fotografiji (ki naj bi po ugotovitvah izvedenca za telekomunikacije nastala s pomočjo mobilnega telefona decembra 2015). Ujemanje je ocenil s plus 4, kar je najvišja možna ocena na mednarodni lestvici (ki ima razpon od minus 4 do plus 4). Kot je dejal, je oceno utemeljil na podlagi splošnih in individualnih značilnosti obraza. »To vsekakor ni moja fotografija,« se je odzval Aziz.
Na vprašanje zagovornika Žige Podobnika, kako kvalitetna je bila primerjalna fotografija, je odvrnil, da srednje. Kvalitetnejša bi bila, natančnejše bi bilo mnenje, je še dejal. In da je v izvedenskem mnenju navedel podobnosti in enakosti, če potrebujejo tudi tabelo, v kateri je specificiral razlike, pa jo tudi lahko pošlje sodišču. Ko ga je Aziz opozoril, da ima sam na obrazu znamenja, ki se jih na osebi na fotografiji ne vidi, je odvrnil, da je fotografija kvalitetna, kot pač je. Da bi jo tako izboljšal, da bi bile vidne vse značilnosti, ni možno.
Dejal je tudi, da je bila oseba na fotografiji obrnjena nekoliko stran od kamere in se ji zato znamenje (ki ga ima obtoženi) na nosu ne vidi. Aziz ga je opozoril, da ima znamenja na obeh straneh obraza, izvedenec pa odvrnil, da oseba na sliki nosi brado. Odvetnik je nato dejal, da ima oseba na fotografiji širšo glavo, nakar je Kovač povedal, da je fotografija posneta v drugačnem razmerju. »Tudi časovna oddaljenost je pomembna, ljudje se spreminjajo. In tudi brada poveča obraz,« je izjavil izvedenec. Za brado je sicer obtoženi na glavni obravnavi dejal, da je nikoli ni nosil. Ko ga je sodnik opozoril, da je v sodni preiskavi navedel, da jo je v določenem obdobju imel, pa je pojasnil, da je bilo to samo kakih 40 dni v letih 2010 ali 2011. Umrl mu je stric in po njihovih običajih si je v znak žalovanja pustil kratko brado.
Tabele s plačili
Ker je izvedenec dobil v pregled le eno fotografijo, v spisu pa jih je več (bolj kvalitetnih), mu bodo zdaj dostavili še druge in ga prosili za mnenje. Med drugim so iz leta 2006, ko so naj bi Aziza v Iraku pridržale koalicijske sile, potem ko so ga opazili pri nameščanju eksplozivnih sredstev v Iraku. Bile naj bi tudi iz let 2008 in 2009, ko naj bi bil ponovno pridržan. Tako vsaj trdi tožilstvo, obtoženi Aziz pa, da to ni bil on in da ima sodni senat pred sabo nedolžnega človeka.
Da je sodeloval v podenotah Islamske države, ki naj bi se ukvarjale z izvidništvom in podtikanjem eksplozivnih sredstev v prostore ali vozila, tožilstvo dokazuje tudi s tabelami o plačilih Islamske države svojim borcem. Gre za domnevne podatke o plačilu njemu in o »štipendijah« za njegove sorodnike. Našim preiskovalnim organom so jih predali ameriški. V sodni spis je tožilstvo že vložilo študijo Struktura države: Zaseženi dokumenti in organizacijska struktura Islamske države. Na zadnji obravnavi pa je specializirani državni tožilec Aljaž Britvič predlagal še zaslišanje avtorja študije Daniela Miltona iz ameriške vojaške akademije West Point. Dodobra namreč pozna sistem plačil v Islamski državi in lahko bi ga vprašali tudi o avtentičnosti omenjenih tabel. Sodni senat o predlogu še ni odločil. Bo pa očitno sledil predlogu obrambe za zaslišanje dveh uslužbencev ameriškega FBI, ki sta delala na tem primeru. V sodni preiskavi so ju zaslišali prek videokonference, iz besed sodnika pa je bilo razbrati, da želi, da prideta kar neposredno na ljubljansko sodišče.
