Po mnenju tričlanskega sodnega senata pod vodstvom novomeške sodnice Romane Rački Strmole ni dvoma, da je 34-letni Rožle Grintal s Potovega vrha pri Novem mestu 21. oktobra lani na nekdanji hitri cesti H1 povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti, v kateri je zaradi hudih poškodb glave, možganov in drugih vitalnih organov na kraju nesreče umrl pešec, 49-letni Marjan Bevc. Njegovo truplo so našli štiri dni po nesreči. Obtoženi je ves čas sodne obravnave vztrajal, da je zbil divjad, a mu sodišče ni verjelo, saj je sodni izvedenec ocenil, da bi bile poškodbe na vozilu bistveno drugačne, prav tako bi bili na vozilu sledovi divjadi. Senat je Grintalu prisodil štiri leta in pet mesecev zapora, za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanega v nesreči (Grintal je namreč s kraja nesreče pobegnil) pa ga je senat oprostil, saj da je Bevc umrl takoj po trčenju in mu ni bilo več pomoči. Obtoženemu je sodišče izreklo tudi ukrep prepovedi vožnje vozil kategorije B za dve leti, oškodovanca Franca Bevca, žrtvinega brata, pa s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 30.000 evrov napotilo na pravdo.
Po trku odpeljal s kraja nesreče
Tistega večera je Grintal s prijatelji že spil nekaj piv, nato pa sedel za volan in se odpravil iz Trebnjega, kjer je bil zaposlen, proti domu blizu Novega mesta. Pri odcepu za Gorenje Kamenje je na vrhu klanca naenkrat počilo. Kot je v zaključni besedi poudaril njegov zagovornik Matjaž Medle, je Grintal po trku ustavil avto, ga obhodil, pri čemer pa ni opazil nič posebnega, zato se je odpeljal naprej v prepričanju, da je zbil divjad. Grintal je še istega večera klical vlečno službo, ki je odpeljala avto. Po mnenju tožilke Barbare Prevolšek Rajić to kaže na dejstvo, da je nameraval avto čim prej popraviti, kar bi mu skoraj uspelo. Policisti so namreč čez nekaj dni, ko so preverjali sledove s kraja nesreče, avto našli po naključju na parkirišču podjetja, kjer je bil Grintal zaposlen, in tako prišli do osumljenca.
Kot je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica, je Grintal vozil preblizu desnemu robu vozišča, čeprav je imel na široki cesti dovolj prostora, da bi se pešcu, ki je hodil od 0,8 do enega metra od roba vozišča, umaknil proti sredini. Bevca, ki je bil prav tako precej vinjen, je zadel v desno nogo, odbilo ga je na vetrobransko steklo in vrglo preko ograje na strmo brežino, kjer je obležal za grmom. Prav tako je po mnenju senata Grintal videl in vedel, da ni trčil v divjad, pač pa v pešca, tudi zato, ker je imel ta oblečeno rdečo jakno in je bil dobro viden. »Nedvomno je imel obtoženi vse možnosti, da prometno nesrečo prepreči. Voznik mora vedno voziti tako, da je varno. Poleg tega je na omenjeni cesti tudi znak za divjad, kar od voznika terja še dodatno previdnost. Toda obtoženčev način vožnje ni bil dovolj skrben, da bi lahko ustrezno reagiral.«
Različni mnenji izvedencev
Po mnenju sodišča bi moral Grintal po trku v vsakem primeru poklicati policijo, tudi če bi trčil v divjad, kot je trdil sam. To je sodišče štelo za oteževalno okoliščino, kot tudi njegovo predkaznovanost, saj je leta 2016 zaradi vinjenosti že povzročil prometno nesrečo s hudimi poškodbami in kazen odslužil z delom v splošno korist. Med olajševalnimi okoliščinami pa je sodnica izpostavila, da ima Grintal dva mladoletna otroka, poleg tega je sam razmeroma mlad.
Kar nekaj časa pa je sodišče posvetilo vprašanju položaja trupla. Mrtvega Bevca so namreč našli osem metrov od roba cestišča, za grmom, in to tik ob deblu, z rokama ob telesu, ena noga pa je bila celo pod podrastjo. Po mnenju izvedenca cestnoprometne stroke Ivana Kambiča je nemogoče, da bi pešec po trku, potem ko se je enkrat ali dvakrat prekucnil, tako obležal za grmom, tik ob deblu. »Položaj trupla je povsem nenaraven. Po mojem mnenju ga je moral nekdo s povlekom vsaj malenkost premakniti, ne dosti, le za kak meter, dva, ali pa vsaj malo zasukati. Na strmem pobočju in mokri travi bi to lahko storila tudi ena oseba,« je dejal. Nasprotnega mnenja pa je bil izvedenec za sodno medicino Tomaž Zupanc, ki je zanikal vsakršno možnost, da bi mrtvega Bevca, težkega 88 kilogramov in visokega 178 centimetrov, kdo premaknil, sploh pa ne ena oseba. Kot je v zaključni besedi izpostavil zagovornik Medle, na truplu ni bilo najdenih nobenih bioloških sledi obtoženca, ki bi po njegovih besedah gotovo bile, če bi truplo premikal. Da bi razjasnili omenjeno vprašanje, je tožilka predlagala postavitev izvedenca sodne medicine, ki je opravil obdukcijo Bevčevega trupla, a je senat predlog zavrnil kot nepotreben.
Pričakovati je, da se bosta na sodbo pritožila tako obramba, ki je pričakovala oprostilno sodbo, kot tožilstvo, ki je za obe kaznivi dejanji predlagalo enotno kazen šest let in pet mesecev zapora.
