Tri leta in pol so že minila, odkar je igralka Mia Skrbinac javno razkrila, da jo je med študijem na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) spolno nadlegoval profesor. Kmalu zatem je prišlo na dan, da gre za igralca in profesorja Matjaža Tribušona, zoper katerega so na AGRFT sprožili postopek, ki se je končal z izrečeno izredno odpovedjo, preiskavo pa so sprožili tudi ljubljanski kriminalisti, ki so Tribušona kazensko ovadili.
Ovadbi je sledilo tudi tožilstvo, ki je konec leta 2022 vložilo obtožnico, s katero Tribušonu očita kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, za kar mu grozi zaporna kazen od enega do osem let zapora. Obramba je zoper obtožnico vložila ugovor, vendar je obtožba postala pravnomočna, tako da bi se sojenje moralo začeti že lani jeseni. Toda v fazi predobravnavnega naroka se je zadeva povsem ustavila.
Predobravnavni narok je bil na sodišču razpisan najprej za november, nato pa še za januar, vendar je bil obakrat preklican, naslednji predobravnavni narok pa že dlje časa niti ni razpisan. Po naših informacijah kazenska zadeva stoji zaradi zdravstvenega stanja obtoženca, ki naj bi bilo takšne narave, da je težko napovedati, kdaj bo zmožen sojenja.
Informacije, da je postopek obstal zaradi zdravstvenih težav obdolženca, smo želeli preveriti tudi pri Tribušonovi odvetnici Vlasti Petrucci, ki pa poteka kazenskega postopka ne želi komentirati.
Obremenilna pričevanja študentov
O Tribušonovem početju se je v vmesnem obdobju sicer že izreklo delovno sodišče, ki je obravnavalo igralčevo tožbo proti ljubljanski univerzi in AGRFT. S tožbo je Tribušon izpodbijal izredno odpoved, zahteval njen preklic, vrnitev na mesto izrednega profesorja, izplačilo vseh plač in prispevkov za vmesni čas in denarno poplačilo.
Med drugim je zatrjeval postopkovne napake, tudi to, da pred odpovedjo ni imel možnosti zagovora. AGRFT je namreč ustanovila komisijo, ki je najprej zaslišala prijavitelje (Tribušona sta prijavila Mia Skrbinac in skupina študentov), nato pa je dala možnost za pričanje še njemu, vendar se je opravičil – prav tako zaradi zdravstvenih težav. Možnosti pisnega zagovora Tribušon ni izkoristil, AGRFT pa se je njegovo opravičilo zdelo presplošno, zato je odločila brez njegovega zagovora.
V sklopu sojenja na delovnem sodišču so zaslišali tako Tribušona kot več študentov AGRFT. Slednji so opisovali primere, ko naj bi profesor v internem baru Drame študentko v njenem »intimnem prostoru« spraševal po velikosti košarice. Drugo študentko naj bi si posadil na kolena, čeprav se je temu poskušala upreti. Tretjo naj bi v garderobi, ko je slekla kostum, tesno objel, poljubil na lice in ji šel z roko po hrbtu. »Da izkoristim trenutek, dokler si gola,« naj bi dejal zdaj že nekdanji profesor.
Tribušon je po drugi strani trdil, da je žrtev študentov, ki si želijo medijske pozornosti, in medijev samih. Ocenil je, da je bilo njegovo ravnanje del študijskega procesa, nad prijavami pa je bil šokiran, saj se je s študenti sicer dobro razumel. Očitke je označil kot »insinuacije oziroma izkrivljen spomin«.
S pritožbo na ESČP
S tožbo Tribušon ni bil uspešen, saj je delovno sodišče presodilo, da je bila odpoved pravočasna, utemeljena in zakonita, prvostopenjsko sodbo je potrdilo tudi višje delovno sodišče, vrhovno sodišče pa je zavrnilo njegov predlog za dopustitev revizije. Tribušon se je nato obrnil še na ustavno sodišče, ki pa njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Kot je razvidno iz sklepa ustavnega sodišča, so ustavni sodniki aprila letos presodili, da v Tribušonovi ustavni pritožbi ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela zanj hujše posledice, niti za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Eden izmed dveh odvetnikov, ki sta Tribušona zastopala na delovnem sodišču, Jožef Klavdij Novak nam je pojasnil, da se bodo po neuspehu pred ustavnim sodiščem obrnili še na evropsko sodišče za človekove pravice.
