Na kranjskem okrožnem sodišču so v petek znova zaslišali tri psihiatrične izvedence, ki so do sedaj ocenjevali prištevnost Petra Primožiča, obtoženega, da je aprila lani v gozdu v Podgori pri Trebiji v občini Gorenja vas – Poljane iz brezobzirnega maščevanja umoril 64-letnega sovaščana Rudolfa G. Umorjeni je 8. aprila lani šel v svoj gozd, da bi posekal smreki, ki ju je napadel lubadar. Šel je po poti, ki si jo je lastil Primožič in mu je uporabo prepovedal. Primožič mu je sledil in nanj streljal z dolgocevno puško z daljnogledom in dušilcem. Prvič je zgrešil, drugič ga je zadel v trebuh, da je padel, potem pa je na tleh ležečega ustrelil naravnost v glavo. Za seboj je pospravil vse tulce, puško pa skril na zelo nedostopnem terenu, da so jo našli zgolj po naključju, in to šele pripadniki gorske policjske enote.
V petek so najprej (vsakega posebej) zaslišali dr. Nušo Šegrec in dr. Miho Derganca, ki sta sicer skupaj izdelala mnenje v imenu ljubljanske psihiatrične klinike. Njuna ocena je, da je bil Primožič v času kaznivega dejanja prišteven – da se je torej zavedal posledic svojega ravnanja in ga je tudi imel pod nadzorom. Potem pa so dvojico soočili še z dr. Brankom Brinškom, ki meni, da je bil Primožič zaradi blodnjave motnje paranoidne psihoze neprišteven. Kaj so povedali, ni znano, saj je zaslišanje potekalo za zaprtimi vrati. Se je pa končalo s predlogom tožilke Lee Martinjak, naj senat predlog za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja zavrže, ker da Primožič v času kaznivega dejanja ni bil neprišteven.
Pristransko in »na pamet«
Martinjakova je dejala, da se ji je zdelo mnenje ljubljanskih izvedencev precej bolj prepričljivo od Brinškovega. S tem se je strinjal tudi pooblaščenec oškodovancev, odvetnik Borut Bernik Bogataj. Brinškovo mnenje ga ni prepričalo, po njegovem »izkazuje simptome pristranskosti«, v njem da je veliko lukenj in »narejeno na pamet«. »Če gre njegova ugotovitev v obtoženčevo korist, jo zna pojasniti do potankosti, v nasprotnem primeru pa na vprašanja nima odgovorov,« je dejal Bernik Bogataj.
Opozoril je tudi na Brinškovo izjavo z zadnjega zaslišanja, da je pri Primožiču psihotično stanje prisotno že 30 let, čeprav zdravstveni izvidi obstajajo le od leta 2020. Stanje »za nazaj« pa je, kot sta zatrdila druga dva izvedenca, moč ugotavljati le na podlagi zdravstvene dokumentacije.
Tožilka ni prepričana?
Obtoženčev zagovornik Gorazd Fišer se je postavil na drugo stran in senatu pod vodstvom Vida Beleta predlagal, naj tožilkinemu predlogu ne sledi. Brinškovo mnenje je po njegovem prepričljivejše in daleč od tega, da je izdelano na pamet. Poudaril je, da je ta izvedenec obtoženega večkrat pregledal in pridobil še bolj obsežno zdravstveno dokumentacijo, kot mu je odredilo sodišče. »Očitno tudi državna tožilka ni prepričana, da je bil obtoženi prišteven. Če bi bila, ne bi prevalila odgovornosti na sodišče in mu predlagala, naj predlog za izrek varnostnega ukrepa zavrže, ampak bi ga umaknila sama. S tem bi dosegla zavrženje in nato vložila obtožnico,« je izjavil Fišer. In še: »Skupni imenovalec, torej tisto, s čimer se strinjajo vsi trije psihiatri, pa je, da se diagnoz, ki so jih postavili, ne da ugotavljati s fiziološkimi preiskavami, meritvami, kot recimo v primeru vrednosti sladkorja v krvi…«
Senat si je vzel uro časa za razmislek, nakar je sodnik povedal, da se »predlogu tožilstva vsaj za danes še ne ugodi«. Odločili so se, da pridobijo novo psihiatrično mnenje. Kdo ga bo izdelal, še ni znano.
