Turkizna voda Jadrana je sicer zares mamljiva, v zraku pa vonj po borovcih in na koži po kremi za sončenje. Ob obali je slišati sproščen klepet dopustnikov. Toda za takšno idilično poletno razglednico se lahko skriva tudi manj idilična resničnost – od dobro organiziranih tolp, ki kradejo draga električna kolesa, do voajerjev, oboroženih z visoko tehnologijo na hrvaških plažah. Zdi se, da dandanes sodobni dopustnik poleg kopalk in potnega lista potrebuje tudi ostro oko in zdravo mero nezaupanja.
Tudi ob našem morju. Policijska uprava Koper, na primer, poroča, da letošnje leto statistično gledano sicer ne izstopa po številu primerov kaznivih dejanj. Vendar pa v isti sapi priznavajo, da posamezni primeri, kot so vlomi, tatvine, vandalizem in hrup, vendarle močno vplivajo na občutek varnosti, zato so na ključnih območjih poostrili nadzor z uniformiranimi in civilnimi patruljami. Težava pa je med drugim v tem, da so se kriminalci, naj bodo organizirani ali ne, kar dobro prilagodili sodobnemu turizmu. Klasični vlomi v vozila in tatvine torbic na plažah so še vedno prisotni, vse večjo skrb pa povzročajo bolj organizirane in drzne oblike kraj.
Tatvine koles in nahrbtnikov
Na Obali, zlasti v Kopru, Piranu in Izoli, policija zaznava skrb vzbujajoč porast tatvin koles in skirojev. Ne gre več za priložnostne tatove, ki izkoristijo trenutek nepazljivosti, pač pa so storilci vse bolj predrzni in kradejo sredi belega dne, tudi na prometnih in obljudenih območjih. Ciljajo kajpak na draga električna kolesa ter skiroje, katerih vrednost pogosto presega vrednost starega avtomobila. Da gre za delo organiziranih kriminalnih skupin, ki ukradene predmete hitro prepeljejo čez mejo in prodajo na domačem ali tujem črnem trgu, potrjujejo tudi na policiji. Ta trend ni zgolj slovenski, ampak vseevropski.
Eksplozija popularnosti električne mobilnosti je ustvarila povsem nov, donosen trg za kriminalce. Številke so zgovorne: leta 2024 so na območju PU Koper obravnavali 102 tatvini koles, na ravni celotne Slovenije pa kar 1586. Pri skirojih je slika podobna: leta 2024 jih je bilo odtujenih 47, večinoma dražjih električnih modelov. Da gre za premišljeno in bržkone organizirano početje, lahko sklepamo po tem, da policijska poročila en dan omenjajo več primerov, potem nekaj časa nič, nato se zgodba ponovi. Ko se lotijo takšnih podvigov, to očitno počnejo organizirano in s kombijem, parkiranim kje v bližini.
Ali pa naslednja poročila, ki so jih poslali minuli petek: »Ljubljančanki je nekdo na plaži v Izoli ukradel torbo, v kateri je imela mobitel samsung, ključe stanovanja, denarnico z drobižem in kopalke.« In kasneje spet: »Popoldne je nekdo v Izoli na plaži ukradel tudi nahrbtnik z denarnico.«
Takšni primeri so številnejši zlasti v Izoli in Portorožu, kjer je več ljudi na kupu, plaža pa odprtega tipa. Kdo to počne? Sklepamo lahko, da to niso isti storilci kot v primeru kraje električnih koles in skirojev, pač pa priložnostni tatovi, saj nahrbtnike in podobno pogosto najdejo, v njih pa večkrat tudi dokumente in celo kartice, medtem ko gotovino storilec ukrade.
Primerov, pravijo PU Koper, je sicer nekaj, vendar ne gre za epidemijo kraj, pač pa za pojav, ki je omejen in prisoten že dlje časa.
Posegi v zasebnost
Vendar se težave morda ne končajo pri tatvinah. Še bolj srhljivo je spoznanje, da v dobi miniaturnih kamer in vsesplošne digitalne povezanosti nova fronta postaja naša zasebnost. Na Hrvaškem so se v zadnjih letih soočili z valom primerov skrivnega snemanja otrok na plažah, kjer storilci uporabljajo kamere, skrite v sončnih očalih, kemičnih svinčnikih ali celo hladilnih torbah. Tehnologija, ki je nekoč pripadala svetu vohunskih filmov, je danes poceni in dostopna na spletu, kar omogoča takšno početje.
V zadnjih letih policija poroča o porastu primerov skrivnega snemanja in fotografiranja otrok na plažah in v kampih. Storilci, večinoma tuji državljani, za svoje početje uporabljajo visokotehnološko opremo, kot so kamere, skrite v sončnih očalih, kemičnih svinčnikih, hladilnih torbah, ali pa mobilne telefone, pritrjene na skiroje.
Pred kratkim je v Istri odmeval primer 54-letnega državljana Kostarike, ki je z očali z vgrajeno kamero na območju turističnega objekta snemal gole otroke. Policija ga je aretirala in zasegla obremenilne posnetke. Podoben primer se je zgodil v bližini Rovinja, kjer sta nemška državljana, stara 48 in 79 let, s kamero, skrito v hladilni torbi, snemala otroke med igro v vodi. Obravnavali so tudi primer nemškega državljana, ki je v kampu pri Rovinju z mobilnim telefonom, nameščenim na skiro, nepooblaščeno snemal.
Strokovnjaki in hrvaška policija opozarjajo, da takšni posnetki pogosto končajo na temnem spletu. Staršem svetujejo, naj imajo otroke ves čas na očeh in naj bodo pozorni na sumljive posameznike, ki se brez očitnega razloga zadržujejo v bližini otrok. Vsako sumljivo vedenje ali nepooblaščeno fotografiranje je treba takoj prijaviti policiji ali osebju na plaži.
Poglejmo še drugam. Podobno grozljivo je poletno dogajanje na javnih kopališčih po Franciji in Nemčiji. Po odkritju moškega, ki je serijsko snemal ženske in dekleta v garderobi enega od pariških bazenov, so mestne oblasti sprožile nujne preglede vseh kopališč v mestu. To ni bil osamljen incident, temveč razkritje sistemskega problema, ki sega dlje od javnih kopališč – v garderobe trgovin, telovadnic in celo v zasebnost počitniških apartmajev, kjer so tudi že našli skrite kamere.
Klasična prevara s sladoledom
Medtem vas lahko na ulicah drugih priljubljenih turističnih krajev presenetijo bolj tradicionalne, vendar nič manj neprijetne dogodivščine. V Španiji, na živahnih ulicah Barcelone in Madrida, delujejo dobro utečene skupine, ki se zanašajo na preproste, učinkovite trike. Klasična prevara vključuje na videz nenamerno politje turista s sladoledom ali kavo. Medtem ko se storilec globoko opravičuje in ponuja pomoč pri čiščenju, njegov partner izprazni žepe ali torbico zmedene in pogosto »hvaležne« žrtve. Drugje, zlasti v bližini katedral ali spomenikov, starejše ženske poskušajo v roko potisniti vejico rožmarina kot darilo za srečo. Če jo sprejmete, se znajdete v vrtincu agresivnih zahtev po plačilu, medtem ko njihovi sostorilci preverjajo vsebino vaše torbice.
Italija, zibelka umetnosti in kulinarike, prav tako vključuje svojevrstne pasti za denarnice, ki so tako prefinjene, da jih žrtev pogosto dojame šele, ko je že prepozno. Poleg žeparjev in tatov se morate v restavracijah naučiti brati »drobni tisk«. Natakarji vas bodo morda poskušali prepričati o »posebni ponudbi dneva«, ki je seveda ni na jedilnem listu in katere cena je lahko vrtoglava. V Grčiji medtem cvetijo finančne prevare – od bankomatov z oderuškimi provizijami do napihnjenih računov v barih na mondenih otokih, kjer lahko ena pijača stane sto evrov in več.
Kaj torej lahko stori previden popotnik, da se njegove počitnice ne spremenijo v moro? Ključnega pomena sta zavedanje in priprava, ki pa ne smeta uničiti spontanosti in veselja do odkrivanja. Svojo lastnino je treba skrbno varovati. To pomeni uporabo robustnih, kakovostnih ključavnic za kolesa in skiroje ter njihovo priklepanje na nepremične objekte, tudi če greste stran samo za minuto. Vozila morajo biti vedno zaklenjena, vredni predmeti, kot so denarnice, telefoni in dokumenti, pa nikoli na vidnih mestih. Shranjevanje računov in serijskih številk ter fotografiranje vrednejših predmetov se morda zdi odveč, vendar je neprecenljivo, ko je treba tatvino prijaviti policiji in podatke deliti, da se povečajo možnosti za njihovo vrnitev.
Pozorni bodite na svojo okolico, izogibajte se sumljivim situacijam in se vljudno, vendar odločno umaknite od vsiljivih »ponudnikov« na ulici. Preden se usedete v restavracijo, preverite cene. V dobi digitalnih groženj to pomeni tudi hiter pregled garderobe ali hotelske sobe, da se prepričate, da v njej ni sumljivih predmetov. Predvsem pa je pomembno, da o vsakem sumljivem dogodku ali kaznivem dejanju nemudoma obvestite policijo.
