»Mislim, da bi moral biti oproščen … Enostavno se ne čutim krivega …« je sodnici Evi Senica Visočnik dejal Dragan Vuković, obtožen, da je kot sodni izvršitelj sredi leta 2015 zarubljene predmete odpeljal v svoje prostore, dražbe za prodajo pa nikoli razpisal. S tem naj bi upnika oškodoval za 758 evrov. Da bi ga v dvomu morali oprostiti, se je v zaključnem govoru zavzel tudi zagovornik Bruno Krivec, medtem ko je državna tožilka Maša Podlipnik vztrajala pri Vukovićevi krivdi. Predlagala je, naj v preteklosti že trikrat obsojenega sodišče tudi tokrat spozna za krivega in mu izreče pogojno kazen enega leta zapora s petletno preizkusno dobo. In s pogojem, da mora upniku v šestih mesecih plačati 758 evrov z obrestmi. Sodnica je vse pozorno poslušala, nato pa dejala, da mora o povedanem razmisliti, in izrek sodbe preložila na torek.
Vuković je julija 2015 v ljubljanskem podjetju, ki se je ukvarjalo s podjetniškim in poslovnim svetovanjem, opravil rubež. Tožilstvo trdi, da si je prilastil 13 od skupno 38 zarubljenih premičnin, predvsem računalnike in drugo tehnično opremo. Dražbo bi moral razpisati v treh mesecih, a tega ni storil. Upnik je pričal, da je za predmete že sam našel kupca, zaradi česar je poskušal navezati stik z Vukovićem. Iskal ga je po telefonu in v njegovih prostorih, a neuspešno. Potem je marca 2016 zaradi številnih pritožb in predlogov za uvedbo disciplinskega postopka takratni pravosodni minister Goran Klemenčič Vukoviću vzel licenco. A tožilka je opozorila, da je imel do takrat dovolj časa, da bi predmete prodal in izplačal upnika.
Stara šara?
Leta 2022 so v poslovnih prostorih nekdanjega izvršitelja izvedli deložacijo. Po besedah tožilke ni popolnoma jasno, kaj vse so tam našli, izvršitelj Marjan Bakan najdenega ni fotografiral. Je pa naredil spisek, na katerem po prepričanju Podlipnikove predmetov omenjenega upnika ni bilo. Zagovornik je prepričan o nasprotnem: da so bili, le da jih s spiska ni mogoče identificirati. Pri nekaterih predmetih namreč ni bila zabeležena znamka. Zoran Kuret Marolt, ki je bil leta 2022 predsednik zbornice izvršiteljev, je na zadnji obravnavi sicer povedal, da je Bakan predmete iz deložacije predal zbornici in da so bili brez vrednosti (tudi Vuković govori o »stari šari«). V skladišču so jih imeli kakšni dve leti, čakali so, da bo kdo pokazal interes zanje. Potem so končali na smetišču. »Računalniki so bili približno iz leta 2009 … V dveh letih pa računalnik ni vreden nič več. Tako stari računalniki niso predmeti, ki bi ti prinašali korist,« je zagovornik komentiral oceno tožilke, da gre za oškodovanje v višini 758 evrov. Opozoril je tudi, da je Vuković takoj po izvršbi leta 2015 zarubljene predmete vpisal v Ajpesov register zastavnih premičnin (iz katerega so bili leta 2022 izbrisani). Če bi si jih hotel prilastiti, tega ne bi storil, je zagotovil.
Pooblaščenec upnika oziroma oškodovanca v tem postopku Aleksander Ciril Kožar se je strinjal s tožilko, da je obtoženi kriv očitanega kaznivega dejanja. Če ne, pa da je izpolnil znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Po besedah Kureta Marolta bi namreč moral po razrešitvi izvršilne spise predati zbornici, pa tega ni storil. Zagovornik je odvrnil, da bi s spremembo vrste kaznivega dejanja sodišče kršilo zakon. »Res je bil problem v malomarnosti obtoženega, ampak pogoj za kaznivo dejanje, ki se mu ga očita, je naklep,« je dejal.
