Zaradi številnih in velikih miomov so oktobra 2013 takrat 41-letni pacientki odstranili maternico. Razloženo ji je bilo, da bo operacija laparoskopska, a da so možni zapleti (poškodbe mehurja, večjih žil, sečevoda, črevesja). Ter da če pride do teh poškodb in jih ne bo možno popraviti, bo treba trebuh prerezati in opraviti klasično operacijo (laparotomija). Kar se je tudi zgodilo, saj je med laparoskopijo prišlo do poškodbe mehurja in sečevoda.
Pacientka ima zdaj trajne težave z inkontinenco, ne more dvigati ali prenašati težjih bremen, se pripogibati, sklanjati, dlje časa sedeti ali stati, ima bolečine v trebuhu ter križu, čuti pa tudi posledice na spolnem in psihičnem področju. Za štiri ure so jo invalidsko upokojili. V tožbi zoper bolnišnico in zavarovalnico, pri kateri ima ta zavarovano odškodninsko odgovornost, trdi, da zdravnik ni izbral prave kirurške metode, da je ravnal malomarno in da je bil verjetno že utrujen, ker je operacijo opravil v zadnji tretjini delovnega časa. Prav tako jim očita, da ji niso pojasnili, kakšne so lahko posledice operacije. Če bi ji, nanjo ne bi pristala.
Brez pojasnila o možnosti inkontinence
Izvedenec urolog je na sojenju pojasnil, da je bila izbira laparoskopske metode v skladu z medicinsko doktrino. In še, da res obstaja veliko tveganje poškodbe mehurja in sečevoda zaradi učinkov uporabljenega elektrotermičnega operacijskega inštrumenta. Zato medicinska stroka taki poškodbi opredeljuje kot zaplet, ki ni povezan z malomarnostjo ali utrujenostjo. Operater je torej ravnal pravilno, je ugotovilo sodišče.
Glede pojasnilne dolžnosti sta urolog in izvedenka ginekološke stroke navedla, da mora biti pacient pred takim posegom seznanjen s tipičnimi tveganji operacije (infekcije, poškodbe organov v operativnem polju, krvavitev, venska trombo-embolija in laparotomija). Po besedah ginekologinje pojasnilna dolžnost obsega pojasnilo diagnoze, kaj se bo dogajalo med operacijo in o možnih zapletih v zvezi z njo. Ne pa tudi tega, kar sodi v življenjski stil po operaciji – to pojasnilo pacient dobi pred odpustom iz bolnišnice. Na podlagi tega sta sodišči prve in druge stopnje trajne posledice, ki jih je utrpela tožnica, opredelili kot življenjski stil po operaciji in zato ocenili, da pojasnilna dolžnost ni bila kršena. Z eno izjemo – gre za pacientkino pooperacijsko inkontinenco. Izvedenka s področja ginekologije je namreč dejala, da bi tožnico pred posegom opozorila na to možnost. In sicer zato, ker je že trikrat rodila, imela je občutno povečano maternico in tudi diagnosticirano inkontinenco kot pomožno diagnozo v napotitvi na operacijo.
Okrožno sodišče je tožnici za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prisodilo slabih 28.500 evrov odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od julija 2015. V preostalem delu (za plačilo nadaljnjih 55.000 evrov odškodnine, vračilo izgube zaslužka in mesečne rente 108 evrov) je tožbo zavrnilo. Tako odločitev je potrdilo tudi celjsko višje sodišče.
Znova na višje sodišče
Pacientka se je obrnila še na vrhovno sodišče, ki pa je dopustilo revizijo le glede vprašanja, ali je bila kršena pojasnilna dolžnost glede tveganj operacije. Ugotovilo je, da je tožnica soglašala z laparoskopsko metodo in (če bi prišlo do zapleta) laparatomijo. Zato bi ji moralo biti dano terapevtsko pojasnilo (o predlaganih metodah in postopkih zdravljenja ter morebitnih drugih možnostih zdravljenja) in pojasnilo o tveganjih pri obeh metodah. Po oceni vrhovnega sodišča iz obeh prejšnjih sodb ni mogoče ugotoviti, ali so ji bila tveganja pri laparotomiji sploh pojasnjena.
Ocenilo je tudi, da je stališče nižjega sodišča, da posledice, ki jih je utrpela pacientka, »spadajo« pod življenjski stil po operaciji, pravilno le, če pri opisanih trajnih zdravstvenih težavah ne gre za tipična ali statistično pogostejša tveganja in zaplete oziroma posledice laparatomije ali če ne gre za tveganja, ki so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo. Če pa gre za tipična tveganja, je bila pojasnilna dolžnost opravljena pomanjkljivo. Vrhovno sodišče je zato višjo sodbo razveljavilo in sodišču naročilo, naj ugotovi, kakšna pojasnila o predvidljivi in kasneje opravljeni metodi operacije bi pacientki podal skrben zdravnik.
