Dve dekleti sta se v torek popoldne na železniških tirih na Teznem v Mariboru fotografirali. Pridrvel je hitri vlak, dekleti sta odskočili prepozno. Ena, neuradno gre za 14-letnico, je umrla, druga je v hudem šoku.
Je za ovekovečenje (nepozabnega) trenutka in drzne, nenavadne, a včasih tudi izjemno nevarne situacije vredno umreti? Razmišljajoč trezno bi večina skoraj gotovo odkimala z glavo, četudi se je marsikdo že kdaj znašel v situaciji, ki bi ga lahko stala življenje. Tovrstni selfiji niso nič novega, jih je pa zaradi omejitev potovanj letos v primerjavi s prejšnjimi leti občutno manj.
V Indiji so pred časom v raziskavi ugotavljali, da je med letoma 2011 in 2017 zaradi posledic pri fotografiranju samega sebe v ne ravno najbolj optimalnih okoliščinah po svetu umrlo 259 ljudi, nekaterim je uspelo svoj tragičen konec celo ujeti na kamero telefona. Ker je seznam površno narejen, so številke smrti med ustvarjanjem selfijev zagotovo veliko veliko večje. Pristojni namreč kot vzrok smrti navedejo nesrečo, trk z vlakom, padec v prepad, utopitev. Ravno voda je najbolj pogubna za te žrtve (padci s čolnov, poziranje v deroči vodi ali pod slapom, smrtonosni valovi), sledijo usodna srečanja s prevoznimi sredstvi, tretji po številnosti so padci s pečin, gora, stavb.
Na železniški postaji Tezno v Mariboru je torej v torek popoldne vlak trčil v mladoletno dekle, ki je zaradi hudih poškodb umrla. Po poročanju spletnega Večera naj bi bila stara komaj 14 let. »Kriminalisti so ugotovili, da sta se v tistem času dve mladoletnici fotografirali med tiri,« so povedali mariborski policisti. Strojevodja hitrega vlaka ICS je v določenem trenutku mladoletnici opazil, med približevanjem z veliko hitrostjo jima je hupal, a sta vsaka v svojo stran odskočili šele zadnji trenutek. »Vlak je kljub temu trčil v eno od njiju. Poškodbe so bile tako hude, da je umrla na kraju dogodka, drugo pa so reševalci zaradi hudega šoka odpeljali v bolnišnico,« so še sporočili iz PU Maribor. Kriminalisti preiskavo nadaljujejo, so pa izključili sum storitve kaznivega dejanja ali samomora. Neuradno policisti sicer ne izključujejo možnosti, da bi šlo lahko tudi za izpolnjevanje kakega od nevarnih izzivov, ki krožijo po pri mladih priljubljenih družbenih omrežjih.
Ponekod so jih prepovedali
Število nesreč zaradi fotografiranja, največkrat gre za selfije, je do letošnjega leta pandemije v svetu strmo naraščalo, med žrtvami je skoraj tri četrtine moških, največ je mladih, v povprečju starih 23 let. Največ umrlih je bilo iz Indije, sledili so Rusi in Američani. Ti držijo neslavni rekord smrti z orožjem. A to ne pomeni, da drugje pištol nimajo – mlada Moskovčanka se je ustrelila v glavo, ko se je skušala ovekovečiti v družbi s pištolo, dva moška pa sta se razstrelila, ko sta iz bombe izpulila varnostni zatič, a eksplozivno sredstvo še naprej držala v rokah. Ruske oblasti so zato že pred leti objavile vrsto opozoril, kako nevarno je orožje, za vsak slučaj pa jih podkrepile še z vizualnimi sporočili, slikicami nevarnosti.
V torek smo pri nas zabeležili prvi tak primer, pred dvema letoma pa je na Hrvaškem umrl štirinajstletnik, ki je splezal na streho tovornega vagona, pri tem pa ga je ubila elektrika. V boju proti temu nevarnemu in neumnemu trendu v mnogih državah na potencialno najbolj nevarnih točkah ustvarjajo cone, v katerih so selfiji prepovedani.
Največ je utopitev
Pred nekaj tedni je v brezno smrti zaradi fotografiranja omahnila 38-letna Rosy Loomba, ki je z možem in otrokom obiskala nacionalni park Grampians v avstralski zvezni državi Viktorija. Na eno najlepših razglednih točk se je turistka podala mimo več opozorilnih tabel, preplezala je varnostno ograjo, se posadila poleg »fotogenične« skale, a se tako nesrečno spotaknila, da je čez rob pečine padla več kot 80 metrov v globino. Priče so slišale krike, pomagati pa ji ni mogel nihče. Policisti in reševalci so se do njenega trupla prebijali kar šest ur.
Glede na priljubljenost razgledne točke je skoraj neverjetno, da se podobna tragedija ni pripetila že prej. Na družbenih omrežjih turisti namreč s te lokacije objavljajo fotografije, sedeč na robu prepada, noge pa jim bingljajo v prazno, tisti bolj »pogumni« lovijo ravnotežje na ozkih skalah, nekateri se snemajo, kako ob robu pečine delajo salte. Policisti poudarjajo, da nobena fotografija ni vredna posameznikovega življenja, turistom pa svetujejo, naj upoštevajo opozorilne table.
Pred skoraj natanko tremi leti je Kitajsko pretresla smrt 26-letnega plezalca po strehah Wuja Yongninga, ki je svoje nevarne podvige venomer prenašal v živo. Njegov padec v smrt z 62-nadstropne stavbe si je na omrežjih ogledalo 15 milijonov ljudi. Na Kitajskem, v Rusiji in Dubaju so tovrstne akrobacije na visokih, novozgrajenih stavbah postale skoraj nacionalni šport za mlade, ki tako preganjajo depresijo, iščejo adrenalin, si ustvarjajo imidž ali pa s tem služijo. Wu je bil, tik preden je omahnil v globino, na dobri poti do 15.000 dolarjev vredne nagrade, s katero bi pomagal bolni mami, obenem pa bi plačal še svojo poroko.
