Štiriindvajsetega novembra lani ob devetih dopoldne je mlajši moški v temni bundi s kapuco na glavi in v sivi trenirki pred hotelom Mons na obrobju Ljubljane počepnil ob audi bosanskega državljana Satka Zovka in pod avtomobil namestil sledilno napravo TKstar. Podobno neopazno, kot je prišel, je nato tudi odkorakal po dovozu. Manj kot pet dni kasneje, v noči na 29. november, je bil Zovkov avtomobil ponovno parkiran pred hotelom in igralnico Mons. Zovko je sredi noči vstopil v avtomobil in se odpeljal po isti dovozni cesti, po kateri je nekaj dni pred tem korakal mlajši moški v temni bundi. Tokrat sta ga dva člana kriminalne združbe, ki naj bi jo vodil Dino Muzaferović, pričakala v zasedi in njegov avtomobil prestrelila s kroglami iz avtomatske puške ter pištole glock. Zovko, nekdanji Muzaferovićev pajdaš, ki naj bi policiji izdal več Muzaferovićevih skrivališč droge in bil vpleten tudi v krajo mamil, je umrl v avtomobilu, ki se je po streljanju navzdol po klančini odpeljal do glavne ceste Pot za Brdom, jo prečil in končal v odbojni ograji.
Posnetek moškega, ki namešča sledilno napravo pod Zovkov avtomobil, in posnetek istega moškega, ki se je dan pred tem ustavil v ljubljanskem lokalu Gas station, sta bila sprva ključna za preiskovalce, zdaj pa tudi za obrambo obdolženih Muzaferovića, Jake Berganta, Osmana Koštića, Vilija Sušnika in Rrolanda Cretuja, ki jim tožilstvo očita vpletenost v Zovkov umor.
Ožili krog osumljencev
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so že nekaj dni po umoru začeli iskati in tajno opazovati moškega, ki naj bi pod Zovkov avtomobil namestil sledilno napravo. Drugega decembra ob desetih dopoldne je tožilstvo preiskovalcem (na njihov predlog) izdalo ustno odredbo za tajno opazovanje moškega, za katerega so vedeli, da je med 22. in 24. novembrom s seboj prenašal sledilno napravo. Osredotočili so se na naslov Topniška ulica 45, saj je bila sledilna naprava na tem naslovu v nekem trenutku več kot 13 ur. Krog osumljencev so nadalje zožili s pomočjo različnih avtomobilov, ki so jih zaznali na varnostnih kamerah v povezavi z moškim, ki je prenašal sledilno napravo, in umorom samim. V bližini bloka na Topniški so policisti tako opazili tudi avtomobil infiniti Q50, ki je bil približno dve uri pred umorom parkiran na parkirišču kinološkega društva v bližini hotela Mons, in začeli slediti njegovemu vozniku, za katerega so hkrati ocenili, da ustreza opisu moškega izpred hotela Mons.
Šlo je za Jako Berganta, ki je sodeloval pri skrivanju Muzaferovića in pajdašev ter jim med drugim dostavljal tudi hrano in druge življenjske potrebščine na bližnjo Topniško 25 in v Črnuče na Cesto Ceneta Štuparja 137. V torek so na sojenju predvajali tudi posnetek z nadzorne kamere Petrolovega bencinskega servisa na Dunajski cesti, kjer je Bergant v začetku novembra lani za infiniti Q50 kupil vinjeto, v avtomobilu pa so bile tedaj skupaj štiri osebe, med njimi tudi Muzaferovićev mladoletni sin.
Pripeljal jih je do Muzaferovića
Sledenje Bergantu je bilo ključno pri tem, da so policisti odkrili Muzaferovićevo skrivališče in poleg njega ter Berganta v prvem sklopu hišnih preiskav aretirali tudi njunega albanskega sodelavca Rrolanda Cretuja. Poleg osumljenih so našli tudi orožje in prepovedano drogo.
Prav sledenje Bergantu pa je izrednega pomena tudi za obrambo. Med sodno preiskavo, v začetku januarja, se je namreč izkazalo, da Bergant ni namestil naprave pod Zovkov avtomobil, temveč je to najverjetneje storil bosanski državljan Abdulhamid Softić. Obramba je prepričana, da je policija že kmalu po začetku sledenja Bergantu ugotovila, da on ni oseba, na katero se je nanašala odredba za tajno opazovanje, vendar mu je kljub temu sledila, saj je slutila, da jih bo Bergant pripeljal do Muzaferovića. Zato obramba zahteva izločitev dokazov, ki so jih policisti pridobili s tajnim opazovanjem. Glede na to, da gre za dokaze s samega začetka preiskave, bi morebiten uspeh obrambe pomenil, da bi bila iz kazenskega spisa izločena večina dokaznega gradiva.
Obramba in tožilstvo posnetke vidita različno
Tožilstvo in obramba sta posnetke nadzornih kamer v torek tako videla različno. Odvetniki obdolženih so zatrjevali, da med obtoženim Bergantom in moškim s posnetka ni nikakršne podobnosti. Opozarjali so na to, da moški, ki je namestil sledilno napravo, hodi »po račje« oziroma s stopali rahlo navzven, da ni tako visok in vitek kot Bergant ter da je že s prostim očesom mogoče ugotoviti, da gre za dve različni osebi. Tožilstvo po drugi strani vztraja, da se je odredba glasila na neznano osebo in da je s posnetkov razvidno, da sta tako Bergant kot tudi oseba s posnetka izpred Monsa vitka mlajša moška, oba sta kadilca, podobno sta bila oblečena … Tožilka Nevena Vukčević je nazadnje ocenila, da sta si oba moška izjemno podobna, in poudarila, da je tožilstvo takoj, ko se je izkazalo, da Bergant ni namestil sledilne naprave pod Zovkov avtomobil, s tem seznanilo sodišče.
Obramba prav tako trdi, da je opis moškega v odredbi za nameček premalo določljiv in da je policija nekatere posnetke kamer, na katere se je sklicevala v predlogu za ustno odredbo, zasegla šele potem, ko je bila odredba že izdana. Tožilka Vukčević se je na to odzvala s pojasnilom, da datum oziroma ura zasega še ne pomeni, da se je policija šele takrat seznanila s posnetkom. Policisti si namreč lahko že na kraju dogodka ogledajo posnetek in ga nato šele kasneje zasežejo.
