Če kontrolorju tehničnih pregledov Florijanu Gašperinu, na okrožnem sodišču obsojenemu zaradi prejemanja podkupnin in ponarejanja listin med opravljanjem tehničnih pregledov vozil, ni uspelo prepričati višjega sodišča, da bi obsodilno sodbo razveljavilo ali ga oprostilo ali pa na primer vrnilo primer v ponovno sojenje, je bil uspešnejši na vrhovnem. Sodbo, s katero je bil Gašperin decembra 2022 obsojen na pet let zapora, 6000 evrov denarne kazni in petletno prepoved opravljanja poklica, je razveljavilo. Sodili mu bodo znova, in to pred spremenjenim senatom.
Podjetje Produkt, v katerem je delal Gašperin, so policisti preiskovali spomladi 2016. Govorilo se je namreč, da je tam za deset, dvajset evrov podkupnine mogoče dobiti potrdilo o brezhibnosti tudi za vozila, ki to niso. Preiskava jih je pripeljala do dveh tehničnih preglednikov, Florijana Gašperina in Martina Hočevarja. V treh tednih, kar so dogajanje skrivoma snemali, sta težave, nekatere tudi kritične, kot so nedelujoča zračna blazina, slabe zavore, nedelujoča ročna zavora, prižgana opozorilna lučka za napako na motorju, nedelujoč ABS, slabo tesnjenje motorja, spregledala v 21 primerih.
Drugi priznali
Tožilstvo je spisalo obtožnico zoper njiju in še 16 oseb (dva posrednika med preglednikoma in lastniki ter lastnike). Na sodišče so bili prvič vabljeni leta 2017, priznali pa so vsi razen Gašperina. Sodnica je priznanja sprejela in obtožencem izrekla kazni (Hočevar je dobil tri leta tako imenovanega vikend zapora), nato pa začela glavno obravnavo zoper Gašperina. Po obširnem dokaznem postopku ga je konec leta 2022 spoznala za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja jemanja podkupnine in 21 kaznivih dejanj ponareditve ali uničevanja uradne listine. Za prvo kaznivo dejanje je dobil štiri leta zapora in 6000 evrov denarne kazni, za vsak primer ponarejanja pa po en mesec zapora. Poudarila, da je na nezakonit način pridobil le 143 evrov, a pomembneje je, da sta s Hočevarjem na cesto spuščala nevarna vozila.
Na višjem sodišču so sodbo potrdili, čeprav je obramba problematizirala dejstvo, da je Gašperinu sodila ista sodnica, ki je pred tem na podlagi priznanj krivde obsodila preostale obtožene. Zatrjevala je, da bi se morala iz sojenja Gašperinu izločiti. Poudarila je, da je v izreku teh sodb predsednica senata izrecno in podrobno opisala tudi ravnanja Gašperina, s čimer se je vnaprej vsebinsko opredelila tudi do njegove vloge in ravnanj in na tak način vnaprej prejudicirala svojo bodočo odločitev o njegovi krivdi.
Okrnjen videz nepristranskosti
Višje sodišče v tem ni videlo posebnih težav, vrhovno, kamor se je obramba obrnila za tem, pa je zavzelo drugačno stališče. Ugotovilo je, da je bila v predhodnih sodbah vloga Gašperina pri izvršitvi kaznivih dejanj res podrobno opisana. Čeprav v njih ni bil izrecno označen kot (so)storilec kaznivih dejanj, pa opis dejanj ne dopušča drugačne razlage, piše v sodbi vrhovnega sodišča. Navedeno je denimo bilo, da sta Gašperin in Hočevar delovala »v sodelovanju«, »usklajeno«, uporabljena je bila tudi dvojina. Iz sodb je bila razvidna tudi neposredna povezava Gašperinovih ravnanj s preostalimi soobdolženci. »Takšen opis vsebuje ugotovitve, ki dejansko prejudicirajo obdolženčevo krivdo, in pri njem lahko vzbudi upravičen strah, da ima predsednica senata, ki je te sodbe sprejela, že ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja tudi v njegovi zadevi,« so zapisali sodniki.
Poudarili so sicer, da »ni izkazanih nobenih okoliščin, da bi sodnica dejansko sodila nepristransko«. Izvedla da je obsežen dokazni postopek, sodbo utemeljila »s samostojno oceno izvedenih dokazov in se na predhodne odločitve ni sklicevala«. Vendar pa podrobno opisana obdolženčeva vloga v predhodnih sodbah predstavlja tisti ključni element, ki je v tej zadevi okrnil videz nepristranskega sodišča. Vrhovni sodniki so zato sklenili, da je bila Gašperinu kršena pravica do nepristranskega sojenja, kar pomeni, da ga čaka novo sojenje pred spremenjenim senatom.
