Z zaslišanjem sodnega izvedenca za telekomunikacije dr. Mitje Štularja bi se v petek moralo nadaljevati sojenje ruskemu državljanu Alekseju Konjaškinu zaradi ogrožanja kibernetske varnosti. Toda ker Konjaškinu še niso zagotovili prevoda izvedenskega mnenja, obravnave niso mogli izpeljati.
Na naslednjo konec meseca bo Štular moral priti ponovno, samo upajo pa lahko, da se je bo udeležil tudi Konjaškin. Sodnik Rok Kobal mu je namreč v petek odpravil pripor – od vložitve obtožnice sta minili dve leti, kar je rok, ko mora biti pripor odpravljen. »Upam, da se boste narokov udeleževali, sicer bom postopal v skladu z zakonom,« je Konjaškinu na dušo položil sodnik, ki lahko v primeru izmikanja pripor ponovno odredi. »Vsekakor. Prebivališče imam še vedno v Ljubljani in tudi sina imam v Sloveniji,« je zagotovil obtoženi. Policist, ki ga je s Povšetove privedel na sodišče, mu je potem odklenil lisice.
Še vedno obstaja ponovitvena nevarnost
Konjaškinu so v preteklosti pripor odredili zaradi nevarnosti, da bo kazniva dejanja nadaljeval. Ta nevarnost, kot je dejal sodnik, še vedno obstaja. »Glede tega se po mnenju sodišča ni nič spremenilo,« je izjavil Kobal, ki pa čez zakonsko zagotovljen dveletni rok seveda ne more.
Na podlagi tega, kar je na prejšnji obravnavi povedal strokovnjak za preiskovanje računalniške kriminalitete na PU Ljubljana Tomaž Peršuh, bi sicer lahko sklepali, da je bilo Konjaškinovo kriminalno delovanje zelo obsežno. Na njegovem računalniku so našli podatke o številnih bančnih karticah in trgovalnih računih, podatke različnih podjetij, državnih ustanov, poverilnice (za dostop do uporabniških računov, denimo uporabniška imena in gesla), pripomočke za vdiranje v informacijske sisteme, povezave do informacijskih sistemov podjetij in tako dalje. Sodeloval naj bi na številnih forumih, tudi zloglasnem ruskem XSS na temnem spletu, in oglaševal prodajo prej omenjenih podatkov. Vpleten naj bi bil v vdore in nameščanje izsiljevalskih virusov, podatke pa prodajal tudi, ko je bil določen čas v hišnem priporu.
Toliko ukradenih podatkov še ni videl
Na njegovem računalniku so našli programsko opremo, s katero je lahko upravljal mrežo okuženih računalnikov (botnet omrežje), v katerem naj bi bilo okoli 30.000 računalnikov po Evropi in svetu, nekaj med njimi tudi slovenskih. Policisti so zavarovali obsežno komunikacijo Konjaškina z uporabniki forumov in njegovimi strankami. Med kupci so bile po besedah Peršuha po eni strani kriminalne združbe, ki jih je zanimal samo denar, denimo podatki o kreditnih karticah in bančnih računih, s katerih so nato pobirali sredstva. Drugi so se zanimali za podatke državnih bank, Nata, vladnih služb in tako dalje – tovrstne podatke je bilo mogoče prodati za višjo ceno. Peršuh je pričal, da v življenju še ni videl toliko podatkov in da so segali vsaj do leta 2018.
Policijska preiskava je za zdaj pripeljala do dveh obtožnic. Ker je neupravičeno uporabil podatke plačilnih kartic v nekaj spletnih trgovinah, v nekaj primerih pa tudi dejansko opravil spletne nakupe, je maja 2022 dobil desetmesečno pogojno kazen. Nato je sledilo sojenje v aktualnem primeru, ki se je končalo s preklicem pogojne kazni in enotno kaznijo štiri leta in osem mesecev zapora. Toda višje sodišče je sodbo razveljavilo in zdaj sojenje poteka na novo. Pod prvo točko je Konjaškin obtožen vdora v računalnika dveh slovenskih državljanov. Kar je priznal – gnala naj bi ga zgolj radovednost, kako deluje njun strežnik. Drugi dve točki obtožnice je zanikal. In sicer, da je na spletu pridobil podatke o plačilnih, kreditnih in drugih karticah nemških, španskih, avstrijskih in avstralskih bank ter jih v zameno za bitcoine dve leti in pol prodajal naprej. Pa tudi, da je od junija 2022 do februarja 2022 na XSS v zameno za plačilo ponujal dostopne podatke za različna podjetja, na primer s področja farmacije v Franciji in gradbeništva v Kanadi.
