Ena najbolj varovanih kulturnih ustanov na svetu, pariški muzej Louvre, je bila danes zjutraj prizorišče drznega ropa, med katerim so trije storilci odtujili devet neprecenljivih kosov nakita, ki so nekoč pripadali Napoleonu Bonapartu in cesarici.
Ministrica za kulturo Rachida Dati je potrdila, da so en kos nakita že našli. Pojasnila je, da je rop izvedla ekipa profesionalcev in da naj bi trajal pičle štiri minute. Francoski notranji minister Laurent Nuñez je pred tem sicer dejal, da so ga izvedli v sedmih.
Francosko ministrstvo za kulturo je sporočilo, da bo muzej, ki običajno gosti na desettisoče obiskovalcev dnevno, zaradi preiskave ostal zaprt ves dan.
Po doslej znanih podatkih, ki jih povzema časnik Le Parisien, se je rop zgodil v zgodnjih jutranjih urah, tik pred odprtjem muzeja za javnost.
Storilci, ki naj bi bili zamaskirani, so očitno izkoristili ranljivost varnostnega sistema zaradi obnovitvenih del, ki potekajo na krilu stavbe, obrnjenem proti reki Seni.
Na radiu France Inter je francoski notranji minister Laurent Nuñez govoril o »pomembnem ropu«. Potrdil je, da so posamezniki vstopili od zunaj z dvižno ploščadjo. Po njegovih besedah so ukradli nakit neprecenljive vrednosti. Dejanje je trajalo sedem minut.
Zločincem je uspelo pograbiti devet kosov izmed 23 v zbirki nakita Napoleona in cesarice.
Po navedbah notranjega vira v Louvru pa največji diamant v zbirki ni bil ukraden. Gre za diamant Regent, ki ima 140 karatov in je vdelan v paradni meč, ki ga je Napoleon nosil na kronanju leta 1804.
Po mnenju nekdanjega pariškega prefekta policije gre »očitno za ekipo, ki je opravila oglede«. Stekla so bila razrezana z rezalko oziroma kotno brusilko. Po poročanju francoskih medijev, ki se sklicujejo na vire blizu preiskave, so storilci uporabili tehniko, ki kaže na natančno poznavanje stavbe in njenih varnostnih protokolov.
Ministrica za kulturo je za francosko televizijo TF1 potrdila govorice, da je bil en kos nakita najden. Po prvih informacijah so ga storilci izgubili med begom. Gre za krono cesarice Evgenije, ki ima več kot 1300 diamantov in 56 smaragdov in je simbol blišča francoskega drugega cesarstva.
Skrbno načrtovan podvig
Preiskovalci torej menijo, da je bil rop skrbno načrtovan in da gre za organizirano, profesionalno ekipo. Ta naj bi uporabila tehnično oziroma tovorno dvigalo, ki ga uporabljajo delavci pri prenovi, da bi se izognila glavnim varnostnim sistemom in pridobila neposreden dostop do ciljane dvorane – razkošne Apolonove galerije.
Ta je ena najbolj spektakularnih dvoran v palači in služi kot dom zbirki francoskih kronskih draguljev. Ko so storilci dosegli dvorano v prvem nadstropju, sta dva izrezala varovano steklo na okenskem krilu, medtem ko je tretji, kot kaže, varoval območje zunaj.
Po navedbah virov blizu preiskave so tatovi v bliskoviti akciji iz vitrin odtujili devet predmetov, povezanih z napoleonskim obdobjem, med drugim tiaro, več ogrlic in dragoceno broško. Vrednost ukradenih predmetov ni zgolj denarna, temveč predvsem zgodovinska, saj predstavljajo ključni del francoske cesarske dediščine. Govorijo torej o neprecenljivi vrednosti.
Preprost pobeg
Način pobega je bil presenetljivo preprost. Po ropu so se storilci vrnili na rečno stran muzeja, sedli na skuter znamke TMax in z veliko hitrostjo pobegnili proti avtocesti A6. Policija je sprožila obsežno iskalno akcijo in zaprla več cest, a za zdaj o storilcih ni sledu.
Na prizorišče je kmalu po prejetem obvestilu prispela tudi francoska ministrica za kulturo Rachida Dati. V kratki izjavi za javnost, ki jo je objavila tudi na družbenih omrežjih, je potrdila dogodek.
»Danes zjutraj ob odprtju je prišlo do ropa,« je zapisala ministrica. »Na srečo ni bil nihče poškodovan. Sem na kraju dogodka skupaj z osebjem muzeja in policijo. Preiskave potekajo.«
Dogodek je sprožil resna vprašanja o varnosti v eni najpomembnejših svetovnih institucij, še posebej v času, ko potekajo gradbena dela, ki pogosto predstavljajo varnostno tveganje. Tiskovni predstavnik muzeja je dejal, da bo uprava muzeja sodelovala s preiskovalci in da bo izveden »celovit pregled vseh varnostnih protokolov«.
Zaprtje muzeja je povzročilo razočaranje med tisoči turistov, ki so se zbirali na ploščadi pred piramido, vendar so jih varnostniki usmerjali stran od vhoda.
O muzeju
Louvre je največji muzej na svetu s skoraj 73.000 kvadratnimi metri razstavnih površin – kar je več od velikosti desetih nogometnih igrišč. Prvotno je bil zgrajen leta 1546 kot palača za francosko kraljevo družino. Kralj Franc I., njegov prvi prebivalec, je bil ljubitelj umetnosti in je želel, da bi Louvre služil kot razstava njegove zbirke.
Naslednji kralji so močno razširili umetniške zbirke krone. Ludvik XIV. je po usmrtitvi angleškega kralja Karla I. v angleški državljanski vojni pridobil celotno njegovo zbirko.
Zbirka je ostala večinoma zasebna vse do izbruha francoske revolucije leta 1789, leta 1793 pa so Louvre odprli za javnost. Danes razstavlja več kot 35.000 umetniških del – vključno s slavno sliko Mona Liza Leonarda da Vincija – in privabi okoli 30.000 obiskovalcev dnevno.
