Nekdanji sodni izvršitelj Dragan Vuković je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščen obtožbe, da je junija 2015 zarubljene predmete odpeljal v svoje prostore in jih nato niti v trimesečnem roku, določenemu za dražbo, niti kasneje ni prodal, pač pa si jih prilastil. »Do odločitve nisem prišla zlahka in ne brez tehtnega razmisleka,« je sodbo komentirala sodnica Eva Senica Visočnik. Tožilka Maša Podlipnik je nato izjavila, da se odpoveduje pritožbi, oškodovanec Boris H. pa jo je sprva napovedal. Toda po tem, ko ga je sodnica opozorila, da s tem prevzema pregon zoper Vukovića in tudi stroške, se je po posvetu s pooblaščencem Aleksandrom Cirilom Kožarjem tudi on pritožbi odpovedal. Pregon bi sicer že novembra zastaral.
Kot smo že pisali, je Vuković julija 2015 v podjetju na Vodovodni v Ljubljani, ki se je ukvarjalo s podjetniškim in poslovnim svetovanjem, opravil rubež. V obtožnici je pisalo, da 13 od 38 zarubljenih premičnin ni prodal, pač pa si jih je prilastil, med drugim projektor, računalnik, dva monitorja, radio in tako dalje. S tem naj bi upnika Borisa H. oškodoval za 758 evrov. Sodnica je razlago oprostilne sodbe začela z nespornimi dejstvi: kot je dejala, ni nobenega dvoma, da je Vuković kot izvršitelj opravljal izvršbo, da je predmete odpeljal in da dražbe ni razpisal. Vse to je potrdil tudi sam. Vprašanje pa je, ali si je predmete res prilastil, je poudarila sodnica. Sam se je zagovarjal, da si jih ni in da so ostali v skladišču ter da so bili brez vrednosti oziroma »stara šara«. V skladišču so po njegovih besedah ostali tudi po tem, ko mu je marca 2016 tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič zaradi številnih pritožb in predlogov za uvedbo disciplinskega postopka vzel licenco izvršitelja. Kaj se je nato z njimi zgodilo, pa da ni imel nič. Leta 2022 so namreč skladišče izpraznili, na predlog upnika (banke) je bila tam opravljena deložacija.
Nenatančen zapisnik
Ali so bili leta 2022 predmeti res tam, sodišče ni moglo natančno ugotoviti. Izvršitelj Marjan Bakan je pričal, da so v skladišču naleteli na različne izvršilne spise, zarubljene predmete in podobno. Naredil je zapisnik in obvestil Zbornico izvršiteljev, da je najdeno prevzela. A se je izkazalo, da v zapisniku ob predmetih niso natančno zapisane njihove znamke in serijske številke, zato ni jasno, ali so bili med njimi tudi tisti, o katerih je govora v tem kazenskem postopku. Zdaj tega ni mogoče preveriti, ker so bili že uničeni. Zoran Kuret Marolt, ki je v imenu Zbornice izvršiteljev leta 2022 predmete prevzel od Bakana, je razložil, da so jih hranili še dve leti, potem pa so končali na smetišču. To je torej ostalo nerazčiščeno, zato je sodnica, tako kot je predlagal zagovornik Bruno Krivec, v dvomu odločila v korist obtoženega in ga oprostila.
Oškodovančev pooblaščenec Kožar je v zaključnem govoru sodišču predlagal, da bi, če dokazov za kaznivo dejanje protipravne prilastitve stvari ob izvršbi ne bi bilo dovolj, Vukovića obsodilo zaradi nevestnega dela v službi. Po razrešitvi bi namreč moral izvršilne spise predati Zbornici, pa tega ni storil, čeprav ga je k temu pozvala. Senica-Visočnikova je odvrnila, da je pogoj za to kaznivo dejanje nastanek večje škode. Ta je določena na 5000 evrov, v konkretnem primeru pa je šlo za 758 evrov. Preverila je tudi, ali obtoženčevo ravnanje morda izpolnjuje znake kaznivega dejanja protipravne prilastitve stvari ob izvršbi ali kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Vendar je ugotovila, da ni tako. Vuković je bil sicer doslej v zvezi s svojim delom obsojen že trikrat: zaradi poneverbe, ponarejanja ali uničenja uradne listine ter treh kaznivih dejanj neupravičene uporabe tujega premoženja. Dvakrat je dobil pogojno kazen, nazadnje pa devetmesečno zaporno, ki jo je odslužil z delom v splošno korist.
