Evropski svet za varnost prometa je Litvi podelil priznanje za največji napredek na področju prometne varnosti. V zadnjih desetih letih so prepolovili število mrtvih na cestah. Slovenija je bila pri tem zelo slaba. Število mrtvih se je pri nas zmanjšalo komaj za petino.
Število smrtnih žrtev v prometu v državah Evropske unije se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 31 odstotkov, kaže zadnje poročilo evropskega sveta za varnost prometa (ETSC). Med letoma 2011 in 2014 se je število vsako leto precej zmanjšalo, nakar so sledila leta, ko je bila ta tragična številka v povprečju bolj ali manj enaka. Vse do pandemičnega leta 2020, ko se je iz razumljivih razlogov (drastično zmanjšanje prometa zaradi zaprtij) zmanjšalo število nesreč, poškodovanih in seveda umrlih. Upati gre, da se je trend podaljšal tudi v leto po pandemiji, bo pa zelo zanimivo spremljati podatke letošnjega in prihodnjih let. »Število smrti na cestah se je lani v primerjavi s predpandemičnim letom 2019 zmanjšalo za rekordnih 13 odstotkov. Seveda to v veliki meri lahko pripisujemo kovidnim ukrepom in prav nobenega zagotovila nimamo, da se bo trend nadaljeval,« opozarjajo v ETSC.
Smrt kosila tudi včeraj
Razlike med državami EU in nekaterimi drugimi, ki jih zajema poročilo (Velika Britanija, Srbija, Švica, Izrael ...), so zelo velike, Slovenija pa je bila na več področjih podpovprečna ali celo zelo slaba. Najslabše prav pri relativnem napredku v zadnjih desetih letih. Tudi letos ni nič bolje. Samo prejšnji teden je na naših cestah umrlo pet ljudi. Letos skupno že 45, lani v tem času 43. Včeraj je pijani voznik na Šmartinski cesti do smrti zbil 70-letno kolesarko.
Litva z največjim napredkom
Norveška (ki sicer ni članica EU in tako na povprečje EU ne vpliva) je daleč najbolj varna država, kar se prometa tiče. Že tako imajo najnižjo smrtnost na cestah, v letu 2021 14,8 mrtvega na milijon prebivalcev. V zadnjih desetih letih so število mrtvih zmanjšali za več kot polovico. Posebno nagrado za največji napredek na področju prometne varnosti je ETSC podelil Litvi. Med državami EU se je prav tam število mrtvih najbolj zmanjšalo, in sicer za dobrih petdeset odstotkov (seznam vseh držav, zajetih v poročilu, in njihove dosežke najdete v grafu). Ocenjevalci so poudarili še optimističen program Litve za prihodnja leta, poglobljeno študijo smrtnih prometnih nesreč vse od leta 2019 naprej in posodobljen sistem statističnega spremljanja nesreč v realnem času ter velik napredek pri kolesarski infrastrukturi v glavnem mestu Vilni. Na kar 81 cestnih odsekih so v zadnjih treh letih namestili kamere za merjenje povprečne hitrosti, po državi je tudi 400 stacionarnih radarjev. Tudi v Litvi imajo ničelno toleranco do alkohola za poklicne voznike.
»Kljub znatnemu upadu mrtvih je teh seveda še vedno preveč, 20.000 ljudi vsako leto izgubi življenje na evropskih cestah. Za znižanje teh tragičnih številk bo potrebnega veliko dela, politične volje in naložb. Litva je dober primer, kako se lahko stanje izboljša z reševanjem problemov na več področjih, kot so strateško načrtovanje, vožnja pod vplivom alkohola, hitrost, infrastruktura in uveljavitev zakonodaje,« je poudaril Antonio Avenoso, izvršni direktor ETSC.
V Sloveniji nam je v zadnjih desetih letih število mrtvih uspelo zmanjšati zgolj za 19 odstotkov in se po tem kazalniku uvrščamo na sam rep evropskih držav. Tudi po smrtnosti (število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev) smo slabi. Norveška je imela, kot zapisano, lani 14,8 mrtvega na milijon prebivalcev, Velika Britanija 24, Avstrija 40,5, Italija 48, Hrvaška 56 in Slovenija 54. Daleč najhuje je v Romuniji, kjer imajo 93 mrtvih na milijon prebivalcev. Mimogrede, pred desetimi leti je imela Slovenija 69 mrtvih na milijon prebivalcev (Norveška slabih 35). Ko smo pred dvema mesecema pisali o poročilu ETSC o prometni varnosti v zadnjih treh letih, je bila slika, žal, podobna. Slovenija je bila po vseh kazalnik prometne varnosti bolj pri repu.
Veliko težko poškodovanih
ETSC v priporočilih veliko pozornosti namenja mladim voznikom. Odločno je proti nižanju starostne meje za pridobitev vozniškega dovoljenja, ta naj se pridobiva postopoma, ob tem da naj v začetni fazi velja ničelna toleranca do alkohola. Velja dodati, da je Slovenija na tem področju dobro urejena država. ETSC poziva države tudi k višjim standardom za voznike kombijev. Priporoča enako usposabljanje kot za voznike tovornjakov in avtobusov. Poročilo posebej izpostavlja prometne nesreče s hujšimi poškodbami udeležencev. Število huje poškodovanih se je namreč v zadnjem desetletju zmanjšalo zgolj za 18 odstotkov, v nekaterih državah pa se sploh ni. Kar je daleč od zastavljenega cilja o 50-odstotnem znižanju. Je pa treba dodati, da so na tem področju razlike med državami še veliko večje kot pri umrljivosti.
