V napol prazni dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča je sodnik David Špernjak včeraj zaman iskal Primoža Ulago, obtoženega neupravičenega sprejemanja daril. Kot predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) je leta 2013 od smučarskih skakalcev in pomočnikov trenerjev zahteval provizijo od pridobljenih sponzorskih pogodb in jo v dveh primerih tudi dobil, trdi tožilstvo. Nekdanji smučarski skakalec svoje odsotnosti včeraj ni vnaprej opravičil, je pa svojo njegov zagovornik Aljoša Dežman. Sodniku tako ni preostalo drugega, kot da je obravnavo znova preložil, in sicer na 11. april. Sodišče mora zadevo zaključiti do leta 2023, ko bo zastarala.
»Nikogar nisem izsiljeval«
Na predobravnavnem naroku zdaj že davnega oktobra 2020 je Primož Ulaga zanikal krivdo za štiri kazniva dejanja neupravičenega sprejemanja daril. »Nikoli nisem nikogar izsiljeval. Nikoli nisem od nikogar zahteval, da mi izplača provizijo ali nagrado,« je bil takrat jasen. Tožilstvo mu očita, da je leta 2013, torej pred devetimi leti, v vlogi predsednika SZS od takrat najboljših skakalcev Jurija Tepeša, Roberta Kranjca, Petra Prevca in Andraža Pograjca ter pomočnikov trenerja A-reprezentance Nejca Franka in Janeza Grilca zahteval provizijo od pridobljenih osebnih sponzorskih pogodb. Po navedbah tožilstva je zahteval osem odstotkov od skupne vrednosti z njegove strani zagotovljenih sponzorskih nagrad. Kranjec in Prevc sta ga po trditvah tožilstva zavrnila, zato od njiju denarja ni dobil. Po prepričanju tožilstva je kazniva že sama zahteva. Zanimivo pa je, da je Kranjec septembra 2020 za Dnevnik potrdil, da je Ulagi dal gotovino. »Plačal sem mu keš na roko,« je bil neposreden. Bi pa naj Ulaga dobil provizijo od trenerjev Franka in Grilca, skupno 625 evrov, in Pograjca, ki naj bi mu izročil 500 evrov. Sporni posli naj bi ga oktobra 2013 odnesli s položaja predsednika smučarske zveze, čeprav je uradno odstopil zaradi osebnih razlogov. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do pet let zapora.
Tako pač je v svetu športa
Septembra 2020 je Primož Ulaga v telefonskem pogovoru za Dnevnik potrdil, da je od skakalcev zahteval provizijo v času, ko je bil direktor nordijskih reprezentanc, a v isti sapi dodal, da v tem ne vidi nič spornega. Deloval je namreč v dobro skakalcev in SZS nasploh. »Pogledal sem, koliko so za osebna sponzorstva dobivali do takrat. Obljubil sem, da jim bom priskrbel več denarja, od razlike pa da sem upravičen do nagrade v višini sedmih odstotkov. To je nekaj povsem običajnega v svetu športa. Gre za posel, za profesionalni odnos,« je takrat pojasnjeval. Na predobravnavnem naroku mesec dni kasneje pa še pristavil: »Šport ima svoje zakonitosti, principe, vsi vemo, kako v športu to deluje, da so sponzorji, menedžerji, agenti, odvetniki. To gre z roko v roki.« Žalostilo ga je, da se bo umazano perilo pralo na sodišču. Če bi sodelovali, je bil prepričan, bi vsi imeli več.
