Vse glasnejši so pozivi k uvedbi elektronskih naprav za sledenje tistim z ukrepom prepovedi približevanja. Da bi bilo v takih primerih o njihovi uporabi smiselno razmišljati, pravijo tudi v društvu SOS telefon. »Kljub zakonodajnim možnostim je praksa še vedno takšna, da se umika žrtev nasilja z otroki,« opozarjajo. Od leta 2008 so naprave v uporabi v Španiji, sodniki pa jih odredijo le v enem od devetih primerov prepovedi približevanja.
Napravo v obliki pametne ure z GPS-sledilnikom nasilnežu nataknejo okoli gležnja. Če pride preblizu žrtve, jo na to s piskanjem opozori naprava, ki jo ima pri sebi žrtev. O kršenju prepovedi so obveščeni tudi policisti. V rabi je trenutno okoli tri tisoč sledilnih naprav, prihodnje leto naj bi se število več kot podvojilo. Očitno so učinkovite: v primerih odredbe nošenja sledilne nagležnice ni bila nobena ženska umorjena. Sistem je v rabi tudi v ZDA in poskusno v Franciji, preizkusili so ga še v Veliki Britaniji in Avstraliji, o njem razmišljajo še v več drugih državah.
»Ob prvem piskanju so se mi šle vse dlake pokonci. Tudi še naslednjič stokrat. A sčasoma vidiš, da deluje, da te policija pokliče in preveri, ali si v redu. Zadeva deluje. Da ti malo miru in občutek varnosti,« je za španski El Pais spregovorila Alicia. Francoska aktivistka, ki se bori za žrtve družinskega nasilja, pa je za tiskovno agencijo Reuters dejala, da elektronske nagležnice ne preprečujejo prav ničesar. »Če je nasilnež besen in odločen, bo žrtev ubil, potem pa sodil še sebi, kar se zgodi v mnogih primerih,« je prepričana.
Le dve uri preden je 38-letnik prejšnjo soboto z golimi rokami brutalno obračunal s pet let mlajšo ženo, ki je naslednje jutro umrla v bolnišnici, je policija v njeni hiši v Dravogradu opravila rutinski nadzor. Tega so od 13. aprila dalje, ko je bil zoper osumljenca zaradi družinskega nasilja odrejen ukrep prepovedi približevanja, izvajali redno. Kršitev do usodnega trenutka niso ugotovili, o njih jih ni obvestila niti žrtev. »Ukrep prepovedi približevanja policija izreče za 48 ur in ga pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku. Ta ga lahko razveljavi, praviloma pa ga potrdi in tudi podaljša do 15 dni. Na obrazloženi predlog žrtve lahko preiskovalni sodnik ukrep naknadno podaljša do skupno 60 dni,« navajajo na generalni policijski upravi (GPU). V primeru iz Dravograda je preiskovalna sodnica ukrep podaljšala do 12. junija. Policija mora nadzor nad spoštovanjem ukrepa opraviti enkrat dnevno, v primeru neupoštevanja prepovedi pa ima na voljo dodatne ukrepe zoper kršitelja. »Vse od globe do kratkotrajnega pridržanja, če so ob kršitvi podani priporni razlogi, lahko osumljenca ovadimo, preiskovalni sodnik pa lahko odredi pripor,« dodaja Maja Cimperle Adlešič z GPU. Če so žrtve nasilja tudi otroci, se osumljeni ne sme približevati niti njim niti vrtcu ali šoli, ki jo obiskujejo.
Pošiljajo prepovedana sporočila
Do ponedeljka, 9. maja, je bilo letos odrejenih 285 tovrstnih ukrepov (lani v enakem obdobju 322), v vsem lanskem letu 897, leta 2020 so jih odredili 981, leto prej 1025, leta 2018 pa največ, 1032. Letos so prepoved približevanja kršili v 29 odstotkih, v prejšnjih štirih letih v povprečju v 45 odstotkih, kaže policijska statistika. Na GPU sicer pojasnjujejo, da so taki ukrepi nujni in večinoma učinkoviti oziroma ga povzročitelji nasilja v glavnem upoštevajo. Odstotek je tako visok zaradi kršenja prepovedi s pošiljanjem telefonskih sporočil. Ukrep namreč zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo. Za kršitev je odrejena globa v višini od 300 do 800 evrov. »V redkejših primerih nasilneži žrtve zalezujejo, iščejo osebni stik in se želijo vrniti v skupno bivališče,« še pravijo v GPU.
V približno tretjini primerov se intimnopartnerski femicid zgodi, čeprav je bil povzročitelj prijavljen, postopki so tekli in so bile zoper povzročitelja izrečene tudi že določene sankcije, denimo denarna kazen ali ukrep prepovedi približevanja. Kaj gre v takih primerih narobe, da se kljub prijavi pripeti smrtonosni napad? »Težko krivimo zakonodajo, saj je na tem področju relativno dobra in pristojnim organom nudi relativno dober okvir ukrepanja in zaščite žrtve,« pravi Jasna Podreka, sociologinja, raziskovalka in prostovoljka pri društvu SOS telefon. Poglobljena študija tovrstnih primerov je pokazala na pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečeni prepovedi približevanja, pomanjkljivo delo s povzročiteljem nasilja, v celoti odsotno obravnavo povzročitelja z oceno njegove osebnosti in maščevalne naravnanosti ter nesodelovanje povzročitelja z institucijami, naštevajo v društvu SOS telefon, kjer opažajo, da se organi pregona v primerih nasilja v družini redko odločijo za strožje ukrepe, denimo pripor. »Tudi ko je žrtev v varni hiši, to še ne pomeni, da ni potreben izrek prepovedi približevanja ali celo pridržanje, saj povzročitelji pogosto žrtve iščejo tudi na tajnih lokacijah,« opozarja Podreka.
Vseh umorov se ne da preprečiti
Če bi hoteli preprečiti realizacijo prav vseh izrečenih groženj, bi v zaporih zmanjkalo prostora, pravi upokojeni penolog Dragan Petrovec, ki se zaveda, kako neusmiljeno in neobčutljivo se to sliši za tiste, ki postanejo žrtve nasilja. Po njegovem bi morali temeljito preučiti učinkovitost rabe elektronskih nagležnjic v tujini, pri čemer bi veljalo posebno pozornost nameniti primerom, ko tudi nagležnjica ni mogla preprečiti tragedije. Ključno je tudi ozaveščanje mladih, potencialnih žrtev, o partnerskih odnosih, da bi ti zvezo prekinili ob prvem znaku nasilja. »Ni sistema, ki bi v celoti preprečil takšne primere. Je pa treba najti spremembe za njegovo izboljšanje,« je prepričana Katja Filipčič z Inštituta za kriminologijo. Elektronska sledilna naprava je sicer eden od možnih načinov nadzora ukrepa, vendar je povsem nesmiseln, če ni v pripravljenosti ekipe, ki je lahko v minuti ali dveh po kršitvi ukrepa pri žrtvi doma. Morda še bolj smiselno in manj invazivno bi bilo, če bi policija ob prijavi nasilja prišla z ekipo strokovnjakov (psihologa, psihiatra, socialnega delavca), ki bi analizirala storilca in ocenila njegovo stopnjo zavedanja odgovornosti ter nevarnost ponovitve dejanja.
Doktor Filipčičeva je sicer vodja raziskave o prepovedi približevanja v praksi, ki jo je lani naročila policija. Na osnovi analize 700 spisov policijskih uprav po vsej državi bodo ugotavljali značilnosti primerov, v katerih se izreče ta ukrep, kdo prijavlja nasilje, kako policija nadzoruje ukrepe, v katerih primerih prihaja do kršenja prepovedi. »Policija bi na osnovi teh podatkov v prihodnosti lahko že ob prijavi nasilja hitreje prepoznala večjo nevarnost za žrtve,« pove o raziskavi, pri kateri do prvih vsebinskih zaključkov še niso prišli. Dodaja še, da bi bilo treba okrepiti delo s povzročitelji nasilja.
