»Gre za tipičen primer nepravilnega organiziranja in izvajanja požarno nevarnih del,« je izvedenka za varstvo pri delu in požarno varnost Hava Avdić včeraj dejala o požaru, ki je sredi maja 2015 zajel Mercatorjevo hladilnico v ljubljanskem Zalogu. Na objektih je nastalo za slabih devet milijonov škode, a še veliko huje je, da je umrl eden od dveh delavcev podjetja Ceko IN, ki sta tam opravljala varilska dela.
Med temi deli je tudi zagorelo. V hladilnico sadja in zelenjave je zaradi neprimernih PVC-vrat vdirala toplota in preprečevala učinkovito hlajenje. Mercator je podjetju Ceko IN naročil, naj namesti nova, drsna vrata. Toda med varjenjem okvira vrat na že obstoječega se je začela sproščati huda vročina, ki se je prenesla na stiropor v notranjosti panelov. Stiropor se je vnel in ogenj se je v nekaj minutah razširil po skladišču. Varilca Ruslan T. in Marjan K. sta si pomagala tudi z gasilnimi aparati, a brez učinka. Ogenj je bil vse močnejši in odločila sta se, da se umakneta na varno. Ruslanu je uspelo, prav tako 145 ljudem, ki so bili tisti čas v hladilnici. Marjanu K. žal ne – zaradi vročine, sproščanja plinov in pomanjkanja kisika je umrl.
Tožilstvo je na zatožno klop zaradi ogrožanja varnosti pri delu posedlo 64-letnega Cirila Cerarja, takratno odgovorno osebo v Ceko IN, zdaj je že upokojen. Med drugim ga krivi, da ni organiziral požarne straže. A je izvedenka Avdićeva zatrdila, da je bilo to v prvi vrsti v pristojnosti Mercatorja. Izvedli bi jo gasilci, ki bi naredili požarni in evakuacijski načrt. In ko bi si gasilci ogledali prostor, bi vedeli, da tam varjenje ne bi smelo biti dovoljeno. »Nihče ne bi smel dovoliti, da se tam vari, kvečjemu morda vijači,« je dejala izvedenka. Nakar je Cerar pripomnil, da je pred začetkom del odgovorne vprašal, ali želijo varjenje ali vijačenje, pa so se zaradi nižje cene odločili za prvega. Izjavil je tudi, da mu nihče ni povedal, da je med paneli gorljiv material.
Zaprta nakladalna rampa
Tožilka Anita Filipčič je vztrajala, da bi ob ogledu objekta moral podvomiti o varnosti in pristojne na to opozoriti. »Mercator ima veliko objektov in tudi zadostno število izobraženih strokovnjakov, inženirjev, ki se ukvarjajo s požarno varnostjo. Če oni niso imeli pomislekov, kako naj temu ugovarja izvajalec, ki je strojni ključavničar,« je ugovarjala izvedenka. Po njenih besedah že požarni red za objekt ni bil narejen pravilno. »Če bi bil, ne bi nihče niti pomislil na to, da bi v tem objektu varil. Ne vem, kako so tam izvajali inšpektorski nadzor s področja varstva pred požarom,« se je vprašala. Da je bilo izvajanje tako imenovanih vročih del v takšnem objektu neprimerno, je potrdil tudi izvedenec za preiskave požarov Gorazd Pezdir. Nujna bi bila požarna straža poklicnih gasilcev, ki bi požar z veliko verjetnostjo preprečili ali vsaj omejili na manjše območje, je dejal.
Tudi dr. Sandra Senčič, ki je izdelala strokovno mnenje za obrambo, se je strinjala, da je bil objekt s stališča požarne varnosti zelo nevaren. Vprašanja so se nanašala tudi na smrt Marjana K. Obramba krivi Mercator, ki je pred leti zaprl nakladalno rampo. S tem so spremenili evakuacijsko pot, in to na nedovoljen način, je poudarila tudi izvedenka Avdićeva. »Po tej spremembi bi bilo treba narediti novo presojo požarne varnosti in nove evakuacijske poti, uporabnike pa z njimi seznaniti,« je pojasnila. »Ker je bila rampa zaprta, je prostor zapolnil dim. Brezdimna cona ni bila zagotovljena, prav tako ni bilo naravne, niti varnostne razsvetljave. Če rampa ne bi bila zaprta, bi se oba delavca rešila,« pa je zatrdila Senčičeva.
