Na eno največjih letalskih tragedij v Evropi je spomnil norveški dnevnik Dagbladet. Ob 23.35 je repni del tovornega letala presekal potniško letalo. Prebivalci Überlingna in okoliških vasi so slišali močno eksplozijo.
»Najprej smo slišali strašanski pok. Nato sta z neba padli veliki ognjeni krogli,« je povedal očividec Jürgen Tundelsweiler.
Usodna napaka v kontrolnem stolpu
Na območju, večjem od 200 kvadratnih kilometrov, so kosi kovine in trupla padali kot dež. Mrtvi otroci so obležali na vrtovih, cestah in poljih. Kako sta torej lahko trčili sodobni letali, opremljeni z najnovejšimi sistemi za opozarjanje na trk?
V kontrolnem stolpu je bil na dolžnosti edini kontrolor letenja, Danec Peter Nielsen. Njegov kolega je bil na odmoru, več ključnih sistemov pa ni delovalo zaradi vzdrževanja. Avtomatski sistem za opozarjanje na trk je bil izklopljen. Telefonske linije z drugimi kontrolnimi centri so bile prekinjene. Nielsen je moral sam spremljati ves promet – naloga, ki se je za eno osebo izkazala kot nemogoča.
Sistem TCAS in človeška odločitev
Ob 23.34 je opazil, da sta letali na isti poti, a se je ravno tedaj ukvarjal z drugim letalom, ki je potrebovalo pomoč, in ni mogel obvestiti nemških kolegov. Samo 44 sekund pred trčenjem je vendarle zgrabil za mikrofon: »Spustite se na raven leta 350, pohitite!« je ukazal pilotom baškirskega letala.
Upal je, da je s tem preprečil katastrofo, vendar je bil prav ta ukaz usoden. Letali sta bili opremljeni z avtomatskim sistemom proti trkom, imenovanim TCAS. Ko se letali nevarno približata, sistem enemu izda ukaz za vzpenjanje, drugemu pa za spuščanje.
Ko je TCAS ukazal ruskemu letalu, naj se vzpne, mu je Nielsen istočasno dal nasprotni ukaz, naj se spusti. V pilotski kabini baškirskega letala je nastala zmeda. Komu naj prisluhnejo: avtomatskemu sistemu ali kontrolorju leta?
»Spuščamo se! Spuščamo se!« se je kapetan Oleg Grigorijev odločil slediti ukazu kontrolorja. Istočasno je drugo letalo, DHL-ovo, sledilo ukazu TCAS in se prav tako spuščalo. Obe letali sta zdaj drveli naravnost drugo proti drugemu. Dve sekundi pred trčenjem je ruski pilot obupano poskušal spremeniti pot, a je bilo prepozno.
Vitalij Kalojev in iskanje maščevanja
V baškirskem letalu je bilo 60 potnikov in devet članov posadke. Med njimi 52 otrok, večinoma šolarjev iz ruskega mesta Ufa. Med potniki so bili tudi Svetlana Kalojeva (42) ter njena otroka Konstantin (10) in Diana (4). Potovali so k svojemu možu in očetu Vitaliju, ki je tisto poletje delal kot arhitekt v Barceloni.
Kalojev, ki je družino čakal na letališču, je takoj prihitel na kraj nesreče. Med preiskovanjem razbitin je našel strgano biserno ogrlico, ki je pripadala njegovi hčerki Diani, in kmalu zatem tudi njeno truplo. Njegovo ženo in sina so našli v bližini.
Peter Nielsen, kontrolor leta, je bil psihično uničen. V mesecih, ki so sledili, so mnogi za nesrečo krivili prav njega. Čeprav preiskovalni odbor še ni podal končnih sklepov, je Vitalij Kalojev svojo sodbo že izrekel: Nielsen je kriv in mora plačati.
Smrtonosni obisk
Leto in pol po nesreči je Kalojev odpotoval v Švico. Najel je zasebnega detektiva, ki je poiskal Nielsenov naslov. V prtljagi je prinesel 22-centimetrski nož in fotografije svoje pokojne družine.
Februarja 2004 je potrkal na vrata Nielsenove hiše v Klotnu, predmestju Züricha. Nielsen je stopil na teraso. Kalojev naj bi mu pokazal fotografije žene in otrok.
»Pristopil sem k Nielsenu kot oče, ki ljubi svoja otroka. Želel sem, da bi videl slike mojih mrtvih otrok poleg svojih živih otrok,« je Kalojev kasneje pojasnil na sodišču.
Po njegovih besedah se je Nielsen odzval hladno. Takrat se mu je, kot pravi, »stemnilo pred očmi«. Z nožem ga je zabodel približno 20-krat. Peter Nielsen je za posledicami poškodb umrl.
Heroj v Rusiji in reforme v letalstvu
Tri mesece pozneje je bilo objavljeno uradno poročilo o nesreči, v katerem so ugotovili, da je bila nesreča posledica sistemske napake, in ne Nielsenova.
Oktobra 2005 je bil Kalojev obsojen na osem let zapora zaradi naklepnega umora, že leta 2007 pa so ga izpustili. Na moskovskem letališču so ga pričakali s plakatom: »Ti si naš heroj!«
»Zaščitil sem čast in spomin na svoja otroka,« je dejal Kalojev leta 2008. O Nielsenu pa: »Bil je nihče. Idiot. In za to je plačal z življenjem.«
Nesreča nad Überlingnom je sprožila pomembne varnostne reforme v letalskem prometu. Danes je nedvoumno, da se morajo piloti vedno držati opozoril sistema TCAS, tudi če so v nasprotju z ukazi kontrolorja leta.
Na mestu tragedije v Überlingnu pa danes stoji spomenik v obliki strganega kosa nakita – simbola biserne ogrlice umrle hčerke.
