Na ljubljanskem sodišču se je nadaljevalo sojenje Alji L. iz okolice Zagorja, obtoženi povzročitve nenavadne, a nadvse tragične prometne nesreče, ki se je zgodila pred enajstimi leti. Takrat 26-letna voznica je 2. avgusta 2014 proti večeru peljala proti čemšeniški lovski koči, kjer je nameravala pobrati sestrično, da bi obiskali prireditev Zagorska noč. V Dobrljevem ji je pot prekrižala večja skupina, ki je praznovala fantovščino. Začeli so odpirati vrata njenega avta in lesti vanj.
»Šalili smo se, koliko ljudi se lahko stlači v hyundaia getza,« je v sodni preiskavi opisal eden od njih, ki je, kot tudi drugi že zaslišani, potrdil, da so pred tem že kar nekaj spili. Tudi Zlatko K., ki se ni stisnil v avto, pač pa sedel na pokrov motorja. Čeprav so mu tako Alja kot njegovi prijatelji govorili, naj gre dol, je trmasto vztrajal – voznica trdi, da se je držal za brisalce in ponavljal »pelji, pelji«. In čez čas je res počasi speljala. »Ni vozila več kot pet kilometrov na uro,« je v petek pričal eden od udeležencev fantovščine, ki je avtu sledil. Kot je dejal, je čez kakih petdeset ali sto metrov Alja ustavila, Zlatko K. pa je šel »čisto normalno dol«. Za hip je pogledal stran, ko je pogled spet usmeril proti Zlatku, pa ugotovil, da je medtem padel. Ni vedel, kaj se je zgodilo, ampak ni bilo videti, da bi bilo z njim kar koli narobe. Tudi drugi niso opazili nič posebnega, čeprav se je še nekaj ur zabaval z njimi. Potem je enega prosil, če ga pelje domov.
Mami je doma povedal, da ga boli glava in da ga moti svetloba. Še vso noč je tožil zaradi glavobola, naslednji dan je prespal, ker pa je glavobol vztrajal tudi naslednji dan, je mama poklicala rešilca. Zdravniki so ugotovili, da ima hudo poškodbo glave in možganov in da je vzrok močan udarec v zatilje. Šestnajstega avgusta je umrl.
Padel s »stojne« višine?
V dokumentaciji je zapisano, da je na vprašanje, kaj se je zgodilo, enemu od zdravnikov odvrnil, da se je poškodoval pri betoniranju hleva. »Nič ne vem o betoniranju … Mislim, da je bil tisti dan celo v službi. Res je bila sobota, a po poklicu je bil kuhar,« je nazadnje pričal njegov prijatelj. Tudi Zlatkova mama je dejala, da ni betoniral. Bil je doma, kosil je, hleva pa sploh nimajo, je zagotovila. Po njenem je govoril v zmedenosti, kajti pred odhodom v bolnišnico niti nje ni več prepoznal.
Kako bi lahko nastale poškodbe, so vprašali izvedenca za sodno medicino dr. Jožeta Balažica. Izbiral je lahko med dvema možnostima. Da je v hlevu padel s »stojne« višine ali pa ob zaviranju zdrsnil s pokrova avtomobila. »Po mojih izkušnjah je prva varianta bolj možna kot druga,« je presenetil izvedenec. Pojasnil je, da bi bil pri zelo nizki hitrosti vožnje zdrs telesa nazaj mogoč, a bi bilo delovanje sile premajhno za nastanek tako hude poškodbe. Pri višji hitrosti pa bi imel poškodovane tudi noge. Je pa na vprašanje, ali je lahko poškodba nastala tudi pri padcu, na primer med hojo, odgovoril pritrdilno.
Če bi takoj dobil zdravniško pomoč, bi imel Zlatko K. približno 50-odstotno možnost za preživetje. Izvedenec napak pri zdravljenju ni zaznal. Zdravnik, ki ga je obravnaval na oddelku nujne medicinske pomoči, je glede na simptome posumil na meningitis – na sodišču je zagotovil, da ni bila omenjena nobena poškodba, sicer bi to zabeležil v kartoteki. Napotil ga je na infekcijsko kliniko in tam so s slikanjem ugotovili hudo poškodbo možganov. »Pri poškodbi možganov se nikoli ne ve, kakšen bo izid. Pogosto se pojavi pljučnica, kot v tem primeru, in vse skupaj je vodilo v smrt,« je izjavil dr. Balažic.
