Na poldrugo leto zapora so predlani na novomeškem okrožnem sodišču obsodili moškega, ki je avgusta 2010 posilil dekle, s katero sta bila v preteklosti par. Pod pretvezo jo je zvabil k sebi domov in zaklenil vrata. Potem je začel kričati, jo zgrabil za roke in vlekel ter ji grozil, da jo bo paraliziral, če ne bo privolila v spolni odnos. Strgal ji je bluzo in slekel hlače ter jo, čeprav se je upirala, porinil na mizo in ji storil silo. Nakar jo je še v različnih položajih slikal golo. Obramba, ki je trdila, da je šlo za sporazumen spolni odnos, se je pritožila najprej na višje in nato vrhovno sodišče, vendar ne eno ne drugo o obtoženčevi krivdi ni podvomilo.
Spregovorila po štirih letih
Obtoženi in zagovornik sta protestirala, češ da se je prvostopenjsko sodišče v glavnem oprlo na oškodovankino izpoved, dokazov, ki ga razbremenjujejo, pa ni upoštevalo v zadostni meri. Po mnenju obrambe ji ne bi smeli verjeti že zato, ker je posilstvo prijavila šele leta 2014, pred tem se ni zaupala niti svojcem in prijateljem. Toda njeno razlago je sodišče ocenilo kot življenjsko logično; sorodnikom je res šele leta 2014 povedala za posilstvo, njegovo nasilno vedenje in zalezovanje, prej jo je bilo strah in sram.
Na sodišču je tudi priznala, da sta imela tudi še po posilstvu pogoste spolne odnose, kar je bil argument obrambe, da posilstva ni moglo biti in da sta bila vse do leta 2014 v normalnem partnerskem odnosu. Slednjega ni potrdila nobena priča, nasprotno, po besedah njene prijateljice ji je že leta 2010 rekla, da bi se z njim rada razšla, a je on proti. Oškodovanka je pogoste spolne odnose tudi pojasnila, pričala je, da jo je izsiljeval. Grozil je, da bo njene gole fotografije poslal na različne naslove in jih objavil na vseh oglasnih deskah. Grožnjo je ponovil vsakič, ko je hotela prekiniti z njim.
Leta 2014 je fotografije objavil in takrat se je odločila, da odnos, ne glede na posledice, ki bodo morda sledile, prekine. Šla je tudi na policijo – obramba je trdila, da zgolj iz maščevanja zaradi fotografij, vendar sta poleg najbližjih njeno stisko zaznali tudi kriminalistka, ki je sprejela kazensko ovadbo, in socialna delavka, ki je z njo opravila pogovor. Opisali sta jo tudi na sodišču. Takrat je podrobno opisala razmerje z obtoženim, da ji je grozil, ukradel identiteto, ustrahoval in vznemirjal s SMS-sporočili (za kar je bil medtem tudi že pravnomočno obsojen). Sklicali so dva multidisciplinarna tima in obtoženemu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja.
Očitki o nasmehu
Očitke o posilstvu je zagovornik poskušal ovreči tudi s fotografijami, češ da se oškodovanka na njih smeji. Razložila je, da se je nasmehnila na obtoženčevo zahtevo, bala se je, da je sicer ne bo izpustil domov. Povedala je tudi, da se je v letih 2012 in 2013, ko je bil v zaporu, oglasila pri njem doma. Prosil jo je, da gre v njegovo hišo in nekaj uredi, ker drugega ni imel. Takrat je mislila, da je z njegovega računalnika izbrisala vse svoje fotografije, a ji je z njimi tudi ob prihodu iz zapora še vedno grozil.
Obtoženi je v pritožbi na višje sodišče navedel, da je bilo prvostopenjsko sojenje pristransko, nepošteno in maščevalno. Sodišče bi moralo zaslišati priče, ki so njemu v prid, je zapisal, vendar teh prič poimensko ni navedel.
Čeprav je zahteval razveljavitev sodbe in novo sojenje, je hkrati predlagal, da bi zaporno kazen prestajal v obliki družbeno koristnega dela. Sodišče se v to ni spuščalo, ker predloga ni v ničemer utemeljil. Je pa v sodbi zapisalo svojo oceno, da je kriv in da je za to, kar je storil, poldrugo leto zapora primerna in pravična kazen. Upoštevalo je njegovo večkratno predkaznovanost, tudi zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja, obtoženčeve motive pri obravnavanem dejanju je ocenilo kot zavržne, opozorilo pa še, da oškodovanko še vedno vznemirja s pisanji. Olajševalni okoliščini pa so našli v časovni oddaljenosti od kaznivega dejanja in v tem, da skrbi za devet otrok.
