Dobre tri ure in pol so v petek na tožilstvu v srbskem Zaječarju zasliševali Ivano Ilić, mamo pred več kot letom dni izginule dveletne Danke Ilić. Prisotni so bili tožilec, obtožena hčerinega umora Srdjan Janković in Dejan Dragijević, njuna odvetnika in peščica drugih ljudi. Po poročanju lokalnih medijev je obtoženca, ki so ju vklenjena privedli iz pripora, kjer sta že vse od začetka lanskega aprila, nista neposredno nagovorila. »Bila sta tiho, poslušala sta jo, njuna zagovornika pa sta jo podrobno zaslišala o usodnem 26. marcu 2024, ko naj bi bila Danka umorjena v Banjskem polju,« je za Blic povedal neimenovan vir.
Ivana Ilić je ponovila, kar je povedala že policiji in na prvem zaslišanju: kdaj točno je prišla do družinske počitniške hiške v bližini Bora, kako sta se Danka in mlajši bratec igrala na dvorišču, da je šla sinu po vodo, potem pa opazila, da hčere ni. Oba sta jo klicala, sledil je klic možu, potem pa policiji. Takrat je v bližini videla službeni avto lokalnega komunalnega podjetja, s katerim naj bi obtožena deklico povozila. Po navedbah neimenovanega vira je Ilićeva na vprašanja odgovarjala mirno in zbrano, odgovorila je prav na vsako, zagotovo pa jih je bilo več kot petdeset. Odstopanj od njenih prejšnjih izjav ni bilo.
Sledi rekonstrukcija dogodka
Z zaslišanjem Dankine mame je višje tožilstvo v Zaječarju izpolnilo prvo od zahtev prizivnega sodišča v Nišu, ki že drugič ni potrdilo vložene obtožnice zoper Jankovića in Dragijevića, temveč je odredilo dopolnitev preiskave – poleg zaslišanja še rekonstrukcijo dogajanja. Po pridobitvi podatkov o vremenskih razmerah konec lanskega marca bodo na tožilstvu na kraj izginotja povabili strokovnjake iz Beograda in Novega Sada, pa tudi vse ostale, ki so bili lanskega 26. marca tam – obtožena, tožilec, policija, starši žrtve. Vsak bo moral stati na mestu, kjer je stal lani, in početi, kar je takrat počel. Rekonstrukcijo bodo namreč morali izvesti v enakih pogojih, kot so bili na dan dekličinega izginotja.
Naj spomnimo: nekaj dni po Dankinem izginotju je policija zaradi njenega umora aretirala Jankovića in Dragijevića, ki naj bi jo s službenim avtom povozila, Dragijević pa naj bi jo z golimi rokami potem zadavil, kar naj bi policiji natančno opisal. Trupla naj bi se znebila na deponiji, dva dni kasneje pa naj bi ga Dragijevićeva oče Radoslav in brat Dalibor prestavila drugam. Kljub obsežnim iskalnim akcijam trupla do danes niso našli. Janković se je na zaslišanju izrekel za nedolžnega in ni več govoril s policijo, Dragijević pa je domnevno priznanje (da je priznal, je javnosti že med potekom preiskave potrdila kar policija) umaknil nekaj mesecev kasneje. Tožilstvo njuni priznanji še vedno sprejema kot dokaz, obtožnica, ki ni pravnomočna, temelji na navedbah prič in posnetkih kamer, ki obtožena postavljajo v bližino kraja izginotja. A Jankovića in Dragijevića z deklico ne povezuje niti en materialni dokaz, saj njenih bioloških sledi niso našli ne v avtu ne nikjer drugje.
