Ponaredki so zaradi napredka tehnologije danes boljši. Foto: Reuters
Ponaredke so nekoč kaznovali z obsodbo na smrt
Slovenska policija letno iz obtoka izloči okoli 1500 ponarejenih bankovcev, nekaj tisoč pa jih zaseže, še preden pridejo v obtok. Pri nas gre bolj za posamezne primere ponarejevalcev, so pa lani v Mariboru razbili manjšo hudodelsko združbo, ki je sodelovala z Italijani. Z razvojem tehnologije so ponaredki vse bolj kakovostni.
Na Primorskem in Štajerskem se je pred kratkim v obtoku pojavilo večje število ponarejenih bankovcev. »Izstopajo bankovci za 50 evrov, pojavljajo pa se tudi primeri unovčevanja ponarejenih bankovcev za 100 in 200 evrov,« so takrat opozarjali na policiji. Trgovcem in drugim so svetovali, naj bodo pri sprejemu bankovcev posebno pozorni, državljane pa, naj pazijo pri plačilih z gotovino. »V Sloveniji je ponarejenih evrskih bankovcev razmeroma malo. Iz obtoka letno izločimo okoli 1500 bankovcev, nekaj tisoč pa jih policija zaseže, še preden pridejo v obtok,« je o količini ponaredkov pri nas dejal Drago Menegalija z generalne policijske uprave (GPU). Ponaredki so vseh vrednosti, letos pa je bilo za zdaj največ tistih za 50 in 100 evrov. Po drugi strani jih je najmanj za pet in deset evrov.
Kako prepoznati ponaredek?
Ponarejeni bankovci običajno nimajo otipljivega reliefa, vodni znak in varnostna nit pa morata biti vidna proti svetlobi, navajajo na policiji. Pri večjih vrednostih je vidno tudi portretno okence, ob nagibanju bankovca naprej in nazaj pa bi se moralo na srebrnem traku opaziti prelivanje simbola evra, arhitekturnega motiva in vrednosti bankovca.
Po navedbah Menegalije gre za posamezne primere ponarejevalcev in občasno za manjše skupine storilcev: »Posebno velikega proizvajalca ponaredkov od uvedbe evra v Sloveniji nismo imeli. Policija je odkrila več majhnih izdelovalcev, predvsem pa precej poskusov vnosa večjih količin ponaredkov v državo.« Izpostavil je primer iz lanskega oktobra, ko so kriminalisti v Mariboru zasegli 2833 ponarejenih bankovcev za 50 evrov in 390 za 100 evrov, skupno za 180.650 evrov ponaredkov. V leto dni trajajoči preiskavi so aretirali pet oseb, štiri slovenske državljane in enega državljana Srbije, od tega tri moške in dve ženski. Dobro organizirana in pri delu previdna hudodelska združba je sodelovala z osumljenci iz Italije, od koder so izvirali ponaredki, slovenski del naveze pa jih je spravil k nam in v druge evropske države, kjer so jih prodajali za okoli tretjino cene. Na območju EU je bilo unovčenih za kar devet milijonov ponarejenih bankovcev, je ob zaključku preiskave lani povedal vodja mariborskih kriminalistov Stanko Vidovič.
“Filmski denar”
Po navedbah Draga Menegalije z GPU se je izraz filmski denar v javnosti uveljavil za ponaredke, ki imajo natisnjene različne zavajajoče napise, da gre za rekvizit in ne za ponaredek. Med prvimi so se pojavili bankovci z napisi »movie money« in od tod tudi slovenski izraz, napisi pa so sicer zelo raznoliki, poleg latinice so zapisani tudi v cirilici in s kitajskimi pismenkami. Obenem so v različnih jezikih, denimo »geçersizdir«, kar v turščini pomeni »neveljaven«. Napisi so različne velikosti in barve, večinoma pa toliko prikriti, da jih na prvi pogled ne opazimo, še opisuje Menegalija. Kljub slabi kakovosti in pomanjkanju imitacij zaščitnih elementov se pogosto znajdejo v obtoku in povzročajo finančno škodo. So nezakoniti.
Vključevali tudi zaščitne elemente
Na območju Italije so takrat tudi s pomočjo slovenske policije odkrili dve proizvodnji ponarejenega denarja. »Za izdelavo preprostih ponaredkov zadostujejo tiskalnik, nekaj pripomočkov iz trgovine z ustvarjalnim materialom in kanček umetniške žilice,« je Menegalija odgovoril na vprašanje, kaj vse kriminalci za takšne podvige sploh potrebujejo. Za dobre ponaredke morajo imeti malo več tehničnega znanja, v »operacijo« pa morajo vložiti tudi več denarja.
Za izdelavo preprostih ponaredkov zadostujejo tiskalnik, nekaj pripomočkov iz trgovine z ustvarjalnim materialom in kanček umetniške žilice. Foto: Europol
Za izdelavo preprostih ponaredkov zadostujejo tiskalnik, nekaj pripomočkov iz trgovine z ustvarjalnim materialom in kanček umetniške žilice. Foto: Europol
Mariborski kriminalisti so oktobra lani zasegli 2833 ponarejenih bankovcev za 50 evrov in 390 za 100 evrov, skupno za 180.650 evrov ponaredkov. Foto: PU Maribor
Ponaredki, ki jih je razpečevala tudi slovenska združba, so bili po navedbah vodje kriminalistov Stanka Vidoviča izjemno kakovostni in se na prvi pogled niso razlikovali od pravih, saj so vključevali tudi nekatere zaščitne elemente. Ponaredki so zaradi napredka tehnologije danes boljši. »A ne samo zaradi tega, temveč tudi zaradi večje dostopnosti naprav. Te, kakor tudi materiale za izdelavo ponaredkov in imitacij zaščitnih elementov, je zelo preprosto naročiti z vsega sveta,« je poudaril Menegalija. Tehnologija je vse cenejša in kakovostnejša.
Amputacija in smrtna kazen
Praksa ponarejanja denarja je stara toliko kot denar sam in je eno najstarejših kaznivih dejanj v zgodovini človeštva. Nepridipravi so ponarejali kovance in vse drugo, kar se je uporabljalo za valuto. V času vladavine Justinijana I. je moški, znan pod imenom Aleksander Brivec, svoje nezakonito delo opravljal tako dobro, da ga je cesar sčasoma kar zaposlil v »oddelku za finance«. Vsi take sreče niso imeli. V 17. stoletju je bila za moške kazen obešenje ali razčetverjenje, ženske pa so kaznovali z zažigom, ponekod so barabinom sekali roke, drugod so jih poslali »le« v zapor. V različnih vojnah so se ponaredki uporabljali v poskusih destabilizacije določene države ali naroda, ponaredke pa so med drugo svetovno vojno ustvarjali tudi v koncentracijskih taboriščih. Razvoj tehnologije je po eni strani ponarejevalcem otežil delo, saj je pristni denar veliko bolj sofisticirano ustvarjen, po drugi pa ga goljufi z njeno pomočjo lažje ponaredijo tudi sami. V kakšno pomoč bo pri tem umetna inteligenca, bomo še videli. Mimogrede, v Sloveniji je za ponarejanje denarja ali širjenje ponaredkov zagrožena kazen od šest mesecev do osem let zapora.
Ponarejene bankovce tiskajo v vseh državah po Evropi in svetu, kje največ, pa policija ne ve, saj takšne statistike ne spremlja. »V Slovenijo prihaja denar, ki ga ponaredijo tako v Evropi kot tretjih državah, zanj pa se plačuje tudi s kriptovalutami. Ponaredke pošiljajo tudi po pošti, tam pa te pošiljke pogosto prestrežejo,« je pojasnil Menegalija. Na evropski ravni število ponaredkov v zadnjih letih v primerjavi s prejšnjimi sicer narašča, vendar po navedbah policije le zato, ker je v času pandemije močno padlo. Kljub naraščanju letne količine pa je ponaredkov še vedno manj kot pred pandemijo, kar velja tako za Slovenijo kot Evropo. Po podatkih Evropske centralne banke je bilo lani v vseh evropskih državah v obtoku odkritih 554.000 ponarejenih evrskih bankovcev, največ za 20 in 50 evrov. »Verjetnost, da oseba prejme ponarejen bankovec, je majhna, saj je bilo leta 2024 na milijon pristnih bankovcev v obtoku odkritih le 18 ponaredkov,« navajajo na spletni strani.
Ponaredka iz 12. stoletja
Ljubljana oziroma zemljiški gospodje so kovnico denarja dobili v 13. stoletju, stala je na Ljubljanskem gradu, kažejo podatki zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). A so arheologi pri raziskavah tam našli ponarejena novca še od prej; kovana sta bila med letoma 1164 in 1183. »Strokovnjaki Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije so ugotovili, da sta sočasni falsi pfenigov Eberharda I. Spretni ponarejevalci so bili izvirni tudi pri izbiri materiala, saj sta novca, v nasprotju s srebrnimi originali, izdelana iz svinca. Kdo in s kakšnim namenom se je že v 12. stoletju na Ljubljanskem gradu ukvarjal s ponarejanjem denarja, verjetno nikoli ne bomo ugotovili, dejstvo pa je, da sta novca danes močno presegla prvotno vrednost,« so zapisali na strani. Gre za redka in unikatna izdelka, ki po starosti, vsebini in materialu, iz katerega sta izdelana, v svetu numizmatike nimata ustrezne primerjave.
