Policist Andrej Piškur, ki službuje v specialni enoti za nadzor prometa, je v torek sedel na zatožno klop zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Narok se je odvil zelo hitro in v manj kot uri je bil obsojen. Očitke je namreč priznal – že precej pred predobravnavnim narokom je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Sodišče je sporazum prejelo v začetku septembra, sodnica Mojca Kocjančič pa ga je nato le še preučila, obtoženega na naroku še enkrat vprašala, ali priznava krivdo in ali ga je k temu kdo nagovarjal oziroma silil, nato je sporazum sprejela. Piškur se je s pomočjo svojega zagovornika Uroša Mikliča s tožilko z oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na specializiranem državnem tožilstvu Sonjo Breznik v zameno za priznanje pogodil za 800 evrov denarne kazni. Plačati jo mora v mesecu dni po pravnomočnosti sodbe. Sodba je postala pravnomočna takoj, saj sta se obramba in tožilstvo odpovedala pritožbi.
Šestminutno klikanje
Kot je v izreku sodbe navedla sodnica, je Piškur kot uradna oseba zlorabil svoj položaj in »nepooblaščeno vstopil v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi neki osebni podatek«. Kaznivo dejanje je izvedel v treh tako imenovanih izvršitvenih oblikah; kot smo izvedeli, je prek službenega računalnika z lastnim geslom vpogledal v podatke treh oseb. Vpogledi so bili neupravičeni, saj niso bili povezani s službenimi, pač pa zasebnimi zadevami. Vpogledal je v podatke osebe, zaposlene v policiji, in še dveh, ki sta z njo osebno povezani. Prvi osebi je podatke posredoval, ona pa naprej eni od drugih dveh oseb. Šlo je denimo za vpoglede v fonetični indeks oseb in centralni register prebivalstva, zanimala so ga vozila, naslovi in podobno. Njegovo nezakonito ravnanje, ki sicer nikomur ni prineslo morebitne premoženjske koristi, je trajalo približno šest minut, zgodilo pa se je 11. februarja 2022. Prijavila ga je ena od oseb, ki jih je preverjal, in ker takšni vpogledi puščajo sledi (sistemi natančno beležijo, kdo je to storil, kdaj, kaj ga je zanimalo), so Piškurju brez težav prišli na sled.
Do eno leto zapora
Policist še nikoli ni bil kaznovan, ne za kazniva dejanja ne prekrške, in tudi ta sodba verjetno na njegovo zaposlitev ne bo vplivala. Za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov je zagrožena denarna kazen ali do eno leto zapora. Piškur je bil torej po priznanju obsojen na denarno kazen: za neupravičen vpogled v podatke vsake od treh oseb mu je bila določena kazen plačila 15 tako imenovanih dnevnih zneskov po 20 evrov (sodišče dnevne zneske določi tako, da upošteva višino obtoženčevega dnevnega zaslužka glede na njegovo trimesečno čisto plačo, njegove druge dohodke in družinske obveznosti). Enotno kazen je določilo na 40 dnevnih zneskov po 20 evrov, kar v končnem izračunu pomeni 800 evrov denarne kazni. Če je v enem mesecu ne bo plačal in če bi se zgodilo, da denarne kazni ne bodo mogli izterjati, mu bo sodišče za vsakih 40 evrov določilo po en dan zapora.
