Brskate po spletu in nenadoma zagledate oglas: ugleden slovenski zdravnik, čigar obraz poznate s televizije ali iz časopisov, z navdušenjem pripoveduje o »čudežnem« zdravilu, ki obljublja hitro rešitev za vaše težave. Njegov nastop je prepričljiv, besede zvenijo strokovno. Preden kliknete na povezavo ali – še huje – vpišete podatke o svoji kreditni kartici, se ustavite. Zelo verjetno ste priča prefinjeni in nevarni prevari. To ni zdravnik, ki ga poznate, temveč digitalna kraja njegove identitete, ustvarjena z umetno inteligenco.
V zadnjih mesecih je ta oblika spletnega kriminala v Sloveniji čedalje pogostejša. Neznanci brez vednosti in soglasja naših najuglednejših zdravnikov zlorabljajo njihovo ime, podobo in ugled za prodajo izdelkov, ki nimajo nobene strokovne podlage. Njihov cilj ni vaše zdravje, temveč vaš denar. Zdravniška zbornica Slovenije in druge pristojne institucije zato z vso resnostjo opozarjajo na nevarnost, ki ne ogroža le denarnic, ampak predvsem zdravje ljudi.
Obrazi, ki jim zaupamo
Žrtev zlorabe je postalo že veliko uglednih strokovnjakov. Nazadnje so zlorabili identiteto prof. dr. Zlatka Frasa, strokovnega direktorja Interne klinike UKC Ljubljana, ki so mu z umetno inteligenco v videoizjavi pripisali besede, ki jih ni nikoli izrekel. Na žalost ni edini. Podobna usoda je doletela tudi prof. dr. Tadeja Battelina, prof. dr. Bojano Beović, prof. dr. Matijo Tomšiča, prof. dr. Alojza Ihana, prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc, dr. Tomislava Klokočovnika, izr. prof. dr. Juša Kšelo, dr. Maria Fafangela, dr. Erika Breclja in Davida Zupančiča.
Goljufi v oglasih, ki se pojavljajo kot oglasna okenca ali samostojne spletne strani, navajajo izjemno neverjetne učinke izdelkov. Da bi delovali še prepričljivejše, pogosto objavijo lažni intervju z osebo, ki naj bi izdelek priporočala, in trdijo, da so izumitelji teh izdelkov prejeli celo spoštovane mednarodne nagrade, kot je Nobelova, kar seveda ne drži. Cilj teh neresničnih in zavajajočih objav je le finančni dobiček tistih, ki so v ozadju teh prevar.
Zdravniška zbornica Slovenije vsak tak primer zlorabe sistematično prijavi tržnemu in zdravstvenemu inšpektoratu, Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter policiji. Kljub temu se lažne spletne strani in objave širijo bliskovito, pogosto prek tujih strežnikov in s plačanimi oglasi na družbenih omrežjih, kar otežuje njihovo odstranitev.
Namenjeno slovenskim potrošnikom
Agencija za zdravila in medicinske pripomočke pojasnjuje, da slovenska zakonodaja strogo varuje potrošnike. Zakon o zdravilih prepoveduje oglaševanje in prodajo izdelkov, ki so predstavljeni z lastnostmi za zdravljenje, če nimajo dovoljenja, da so lahko v prometu kot zdravilo. Podobno tudi zakon o zdravstveni ustreznosti živil prepoveduje, da se živilom, kamor spadajo tudi prehranska dopolnila, pripisujejo zdravilne lastnosti. Te lastnosti morajo biti farmakološko in klinično potrjene v skladu s standardi, ki veljajo za zdravila, kar varuje uporabnike pred lažnimi obljubami.
»Najbolj problematično je oglaševanje 'čudežnih' izdelkov, namenjenih slovenskim potrošnikom, na spletnih straneh v slovenskem jeziku, pri čemer so ponudniki največkrat neznani in ni možnosti vračila, v splošnih pogojih spletne strani ni navedeno, kdo je subjekt, ki odgovarja za pošiljke in podobno, spletne strani pa so registrirane z lažnimi podatki v tujini, pri čemer se njihove domene pogosto hitro spreminjajo. Ker navedenih subjektov najpogosteje ni mogoče identificirati, ni mogoče niti njihovo sankcioniranje,« pravijo na agenciji in svetujejo potrošnikom, naj bodo pozorni na več stvari. Vsakdo lahko na spletnem naslovu cbz.si preveri, ali je izdelek v Sloveniji registriran kot zdravilo.
Če izdelka v bazi ni, to pomeni, da nima dovoljenja za promet in navedbe o zdravljenju niso resnične. V Sloveniji je po spletu dovoljeno izdajati le zdravila, ki se ne izdajajo na recept, takšno prodajo pa mora spremljati svetovanje. Zakonite spletne lekarne morajo imeti na spletni strani objavljen poseben zaščitni logotip, ki potrošnikom pomaga prepoznati varne in preverjene prodajalce.
Neznani ponudniki
Največja težava so neznani ponudniki, ki so z lažnimi podatki registrirani v tujini in pogosto menjajo spletne domene. Ker jih ni mogoče odkriti, jih tudi ni mogoče sankcionirati. Zato JAZMP redno objavlja opozorila na svoji spletni strani in odsvetuje nakupe takšnih izdelkov.
Zdravstveni inšpektorat (ZIRS), ki nadzira prehranska dopolnila, potrjuje, da gre v omenjenih oglasih za zavajanje, saj se izdelkom pripisujejo učinki zdravljenja, kar je dovoljeno le za zdravila. Ker zavezanca za nadzor ni mogoče identificirati, inšpektorat deluje preventivno in potrošnike svari pred nakupi. Na svoji spletni strani zato redno dopolnjujejo seznam »Tveganih spletnih strani«. Njihov nadzor je omejen na nosilce dejavnosti s sedežem v Sloveniji. Kadar je odgovorno podjetje v drugi državi članici EU, ZIRS obvesti pristojne organe prek mreže za administrativno pomoč. Pri podjetjih zunaj EU pa nimajo možnosti ukrepanja. Goljufi se identifikaciji izogibajo z različnimi metodami, denimo z uporabo predplačniških telefonskih kartic in veriženjem dostavnih služb, da zakrijejo sledljivost.
Policija take primere obravnava kot kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po 143. členu kazenskega zakonika. Kaznivo je tako neupravičeno javno objavljanje osebnih podatkov kot tudi prevzem identitete druge osebe z namenom pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi. Pomembno je vedeti, da je v primerih kraje identitete pregon mogoč samo na predlog oškodovanca. Če pa promovirani izdelki resno ogrožajo zdravje, lahko gre tudi za kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil.
Odgovornost potrošnika
Do 14. septembra letos so prejeli 105 prijav zlorab identitete. Preiskava je pogosto dolgotrajna, saj so strežniki običajno v tujini, za pridobitev podatkov pa sta potrebni sodna odredba in mednarodna pravna pomoč. Kljub temu so na tožilstvo vložili kazenske ovadbe zoper znane storilce za 59 kaznivih dejanj, kar pomeni okoli 58-odstotno preiskanost. Policija vsakemu, ki meni, da je oškodovan, svetuje vložitev prijave na najbližji policijski enoti ali na spletnem mestu policije. Prav tako opozarjajo, naj uporabniki lažne profile prijavijo neposredno na družbenih omrežjih, ki imajo običajno službe za obravnavo takšnih prijav.
Vse pristojne institucije se strinjajo: ključna je vloga kritičnega posameznika. Pred vsakim spletnim nakupom je nujno preveriti, kdo je ponudnik izdelka, in o njem pridobiti čim več informacij. Če podatki o podjetju niso jasno navedeni, sledljivost izdelka ni zagotovljena, kar pomeni, da je lahko ta celo nevaren za zdravje. Zdravniška zbornica znova poudarja: zdravniki nikoli ne oglašujejo posameznih zdravil poimensko in ne obljubljajo čudežne ozdravitve s posameznimi preparati. Zato prosijo javnost, da je ob branju takih vsebin skrajno previdna, jih ne deli naprej in o njih obvesti pristojne institucije.
Zakonodaja celo izrecno določa, da je za tveganja ali škodo, ki nastane zaradi uporabe zdravil, pridobljenih iz nesledljivih virov, poleg proizvajalca in prodajalca odgovoren tudi končni uporabnik oziroma kupec. V digitalni dobi lažnih novic je kritično presojanje postalo najmočnejše zdravilo.
