Policisti večkrat s pomočjo medijev iščejo voznike, ki so pobegnili s kraja prometne nesreče. Pred kratkim so v enem dnevu iskali dva, oba sta se zapletla v hudo nesrečo. V Hrastniku pri Trojanah je osebni avto med nepravilnim prehitevanjem trčil v kolesarko, ki se je tako hudo poškodovala, da je bilo njeno življenje ogroženo. Voznik je odpeljal naprej proti Zagorju ob Savi, je v pozivu pričam navedla policija. Pozneje so povedali, da so avto našli v Ljubljani, očitno ga je vozila voznica. Novomeški policisti pa so iskali voznika, ki je s ceste izrinil motorista. Ta naj bi vozil po levem pasu, ko je predenj nenadoma zapeljal voznik temnejšega osebnega avtomobila, po vsej verjetnosti znamke Audi ali Volvo, ljubljanskih registrskih oznak. Motorist se je avtomobilu umikal, potem pa izgubil oblast nad motorjem, padel in se huje poškodoval, so sporočili iz PU Novo mesto.
Prometnih nesreč s pobegom sploh ni malo. Letos do 24. aprila jih je bilo 1011. V vsem lanskem letu dobrih 3900, v letih 2021 in 2020, ko je tudi v prometu pustila pečat epidemija, med 2600 in 2800. Leta 2019 jih je policija naštela skoraj 3400, leta 2018 pa slabih 3300. Med letošnjimi je bila ena s hudo telesno poškodbo, 45 z lahko in 965 z materialno škodo. Lani so bile tri s smrtnim izidom, predlani dve, leta 2020 in 2019 po ena in leta 2018 tri. Vse smrtne nesreče je policija raziskala. Med letošnjimi so še vedno neraziskane tista s hudo poškodbo, 21 z lahko in 430 z gmotno škodo.
Kaj se sploh šteje za pobeg s kraja nesreče? »Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Če nekdo zapusti kraj nesreče takoj po storitvi in svojih podatkov ne posreduje osebi, ki ji je bila povzročena škoda, je to pobeg,« razloži Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave. Na vprašanje, v katerem delu dneva se zgodi največ pobegov, odgovarja, da to na nastanek nesreče nima vpliva: »Še vedno se največ nesreč zgodi v svetlem delu dneva, prav tako nesreč s pobegom.«
Fotografirajte avto
Razlogi, da ljudje zapustijo kraj nesreče, so različni: strah pred kaznijo, vinjenost, vožnja brez vozniškega dovoljenja, povzročitelj ni zaznal trčenja in tako dalje. »Najpogostejša razloga sta omamljenost voznika (alkoholiziranost ali vpliv drog) in vožnja brez vozniškega dovoljenja,« poudari Ciperle-Adlešičeva. Po nesreči s pobegom policija poskuša zbrati čim več informacij od morebitnih prič, preverijo tudi morebitne posnetke videonadzornih kamer v bližini, preverjajo servisne delavnice. Analizirajo odpadle delce na kraju nesreče, da zberejo čim več podatkov o vozilih in osebah, ki so bile tam. V določenih primerih se obrnejo tudi na medije. Na vprašanje, koliko vpletenih v nesrečo se javi samih, Ciperle-Adlešičeva odgovarja, da so tudi takšni primeri, statističnih podatkov pa o tem ne zbirajo. Policija svetuje, da si oškodovanci in priče zapomnijo vozila, recimo registrsko številko, da znajo opisati voznika oziroma povzročitelja in druge osebe na kraju nesreče, da si zapomnijo, kdaj se je zgodilo in smer gibanja pobeglega. V času pametnih telefonov je priporočljivo, da oškodovanec vozilo povzročitelja fotografira.
Kar zadeva prekrškovno plat, je za pobeg s kraja nesreče z gmotno škodo zagrožena globa 500 evrov, če gre za telesne poškodbe ali smrt, pa 1200 evrov in 18 kazenskih točk. V primeru kaznivega dejanja se povzročitelja, ki poškodovanega pusti brez pomoči, kaznuje z zaporom do enega leta. Če ima opustitev pomoči za posledico hudo poškodbo ali smrt poškodovanega, pa od treh mesecev do pet let zapora.
