Darku Terboči, ki je oktobra lani v domačem stanovanju v Dolenji vasi pri Ribnici ubil 79-letno mamo Terezijo J. in prerezal vrat domači psički Kali, je sodni senat pod vodstvom Eve Senica Visočnik izrekel varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v bolnišnici. S svojim ravnanjem je sicer izpolnil zakonske znake kaznivih dejanj uboja in mučenja živali, vendar v kritičnih trenutkih ni bil prišteven, zato ni kazensko odgovoren. Ima namreč hudo obliko paranoidne shizofrenije, ki je bila v usodnem času v aktivni fazi.
Že nekaj mesecev pred tem je opustil predpisana zdravila, tako da je imel prisluhe, slišal je glasove, za katere je bil prepričan, da so resnični. Nadzorovali so ga, mu ukazovali, kaj početi, in temu je sledil, je ugotovil psihiatrični izvedenec dr. Matej Kravos. Zdaj, ko zdravila učinkujejo, svoje ravnanje, čeprav se ga ne spominja, neskončno obžaluje in ga zelo bremeni, je v končnem govoru povedala zagovornica Mateja Gregorčič.
»Vsi člani senata vam želimo, da bi bilo vaše zdravljenje uspešno in da boste našli pot naprej. Varnostni ukrep ni kazen, ampak način, da bi vam zagotovili najprimernejše zdravljenje, ki bo koristilo vaši varnosti in varnosti ljudi okoli vas,« je Terboči pojasnila sodnica, preden so ga odpeljali nazaj na forenzični oddelek mariborske psihiatrije. Tam je priprt od 3. oktobra lani in tam bodo tudi izvajali varnostni ukrep.
Ni dvoma, da je to res storil
Oseminštiridesetletni Terboča je mamo in psičko ubil z ostrim predmetom, zgodilo se je v času od 19. ure 1. oktobra do 11. ure naslednjega dne. Mamo je dvakrat zabodel v vrat, najverjetneje, ko je spala. Njeno truplo so našli na kavču v dnevni sobi, mrtvo psičko pa v kuhinji. Sorodniki so takoj pomislili, da je to zakrivil Darko in da so v ozadju njegove duševne težave. Na kraju dejanja ga ni bilo, 3. oktobra so ga izsledili v gozdu s pomočjo policijskega psa.
Bil je vidno poškodovan, okrvavljen, ugotovili so, da si je, še preden je zapustil stanovanje, poskušal vzeti življenje. V stanovanju so našli okrvavljen pulover in copat s krvavimi podplati. V nacionalnem forenzičnem laboratoriju so ugotovili, da je na puloverju mešanica bioloških sledi Darka in njegove mame, na copatih pa njegova kri. Tudi sicer so v kuhinji in dnevni sobi našli več krvavih madežev, bili so od obtoženega, mame in psičke. V kuhinji so opazili stojalo za nože, ena od zarez je bila prazna.
Velikost manjkajočega noža povsem ustreza velikosti poškodb Terezije J., je ugotovil izvedenec travmatološke stroke dr. Marko Jug. Noža sicer niso našli, je pa Terboča povedal, da ga je odvrgel v gozdu. Vse to so dokazi, ki so ga povezali z ubojem in mučenjem živali in zaradi katerih ne tožilstvo, ne obramba, ne sodišče niso podvomili, da je to res storil.
Mučili so ga stranski učinki zdravil
Sorodniki so povedali, da je imel z mamo, s katero sta živela skupaj, zelo lep odnos, imela sta se rada in si pomagala. Tudi sosedi so ga opisali kot izredno umirjenega in prijaznega človeka. Za psičko je lepo skrbel, vsak dan jo je vodil na sprehod. »Vzrok, da je storil tako brutalni dejanji, torej ni hudobija, sovraštvo, ni šlo za kake zamere, pač pa za duševno bolezen in prenehanje jemanja zdravil,« je v zaključnem govoru izjavila tožilka Maša Podlipnik. Dr. Kravos je navedel, da je opustil zdravila tudi že prej, težko je prenašal stranske učinke. Očitno zdravila, ki jih dobiva zdaj, lažje prenaša, bolezen je trenutno v remisiji. Nekateri simptomi se sicer še vedno pojavljajo, a jih ima zaradi terapije pod nadzorom. Če zdravil ne bi jemal, bi lahko kaj takega ponovil. Zato mora biti še nekaj časa v bolnišnici, kasneje se bo zdravil s prostosti.
Na vprašanje, ali bo sposoben skrbeti zase (nikoli še ni živel sam), je izvedenec odgovoril, da »načeloma da«. Priporočal je terapijo v obliki mesečnih injekcij, redne kontrole pri psihiatru in takojšnje ukrepanje, če se jih ne bi udeležil. Svetoval je tudi vključitev v obravnavo v skupnosti v lokalnem okolju, tako bi ga redno obiskoval denimo socialni delavec, delovni terapevt ali medicinska sestra. Videli bi, kako mu gre, imel bi tudi možnost 24-urnega telefonskega stika. A kar takoj se še ne bo vrnil domov: ali je varnostni ukrep obveznega zdravljenje v zdravstveni ustanovi še primeren, bodo preverjali na šest mesecev. Omejen je na pet let.