Šestinštiridesetletni Jaka U. je vložil tožbo zoper trboveljsko splošno bolnišnico, od katere terja 109.000 evrov odškodnine zaradi tega, kar se mu je zgodilo pozimi leta 2020. Povod je bila poškodba, ki jo je 31. januarja zvečer skupil na zabavi s prijatelji – kako točno jo je dobil, se še danes ne spominja. Na sodišču je povedal, da se spomni šele, ko je (očitno že po končani zdravniški obravnavi) sedel na postelji na hodniku trboveljske urgence s prebito ustnico in zlomljenim zobom, v nogah pa je čutil mravljince. Ravno slednje ga je najbolj skrbelo.
»Hoteli so me odpustiti domov, meni pa so odpovedovale noge. Vedel sem, da je nekaj zelo narobe,« je pričal. S prijateljema, ki sta ga pripeljala tja, je prosil, da bi ga zadržali na opazovanju, a ga niso hoteli poslušati, je dejal. »Najbolj pa me je prizadelo, ko je zdravnik vprašal, ali imam kartico zdravstvenega zavarovanja. Ko sem povedal, da je pri kolegu, mi je odgovoril, da bo, če ostanem na opazovanju, to stalo dvesto ali tristo evrov. Rekel je tudi, da bom dobro, ko se bom streznil,« je še pričal Jaka, ki sicer priznava, da je bil takrat alkoholiziran.
Prijatelja sta ga nato nekako zvlekla v taksi in ga pri prijateljici, ki je iz zdravstvene stroke, prenesla na kavč. Zjutraj se je zbudil hrom. »Prijateljica mi je rekla, naj premaknem roke, noge. Nič, samo očke sem lahko obračal. Takoj je klicala na urgenco, da gre za urgentno stanje. Da ni več šale,« je opisoval Jaka U. Iz trboveljske bolnišnice so ga odpeljali v ljubljansko, kjer so ga operirali. CT-preiskava je namreč pokazala, da ima zlomljeni dve vratni vretenci. »Zbudil sem se na CIT-oddelku, priključen na razne naprave, umetno so me predihavali,« je opisoval in dodal, a je bil pred operacijo prepričan, da bo umrl. To se sicer ni zgodilo, ima pa diagnosticirano tetraparezo, delno omrtvelost nog in rok, ki jo spremljajo še druge težave.
Zdravnik: O mravljincih ni govoril
Ob prvem obisku urgence ga je obravnaval specialist splošne kirurgije Danijel Fabijan. V anamnezi je na podlagi pogovora s pacientom napisal, da se je udaril v rob mize, da mu ni slabo in ni bruhal ter da ni bil v nezavesti (v zapisu medicinske sestre ob triaži pa je zapisano, da je bil nezavesten). Fabijan je zapisal tudi, da je pogovorljiv, orientiran, pri zavesti (ki jo je ocenil z najvišjo možno stopnjo), na ustnici pa ima poldrugi centimeter veliko razpočno rano. Kot rečeno, se Jaka pregleda zdaj ne spominja. Čeprav so mu prijatelji rekli, da ga je na urgenco pripeljal rešilec, tega Fabijan ni zapisal.
Na prostoru za priče je zdravnik dejal, da bi to zabeležil, če bi bilo res. Dejal je tudi, da se pacienta in pregleda ne spomni, na urgenci namreč dežura pogosto, od takrat pa je minilo že več let. Ob sedanjem pregledu dokumentacije lahko razbere le, da je odredil rentgen glave in vratne hrbtenice, ki ni pokazal sveže poškodbe. Šlo je za lahko poškodbo, zašili so mu ustnico, priporočili opazovanje in dali navodila, kot je običajno pri poškodbah glave. Če bi mu pacient povedal za nenavadne občutke v nogah, bi diagnostiko speljal drugače, je dejal. »V takšnem primeru moramo izključiti poškodbo hrbtenjače in glave. Najprej je treba opraviti rentgen, če je treba, tudi CT,« je dejal. V tem primeru so rentgen naredili zgolj iz previdnosti, ker je šlo za udarec v glavo. Sicer pa glede na anamnezo dodatne preiskave niso potrebne, je dejal.
Na vprašanje, ali se morda spominja kake »debate« v čakalnici glede tega, da bi ga zadržali na opazovanju, je zanikal. Vprašali so ga tudi o tožnikovih navedbah glede kartice zdravstvenega zavarovanja in plačila. »O tem se nikoli ne pogovarjam. Kot zdravnik s plačilom nimam absolutno nič,« je zatrdil. Sojenje se bo z zaslišanjem tožnikovih prijateljev – povedali bodo, kako se je poškodoval – nadaljevalo sredi novembra.
