Bilo je lanskega 17. avgusta, ko je nekaj minut pred polnočjo 30-letni Ivan Bakić sedel za volan svojega fiata punta ter s hitrostjo 78 kilometrov na uro povozil petčlansko družino. Namerili so mu 1,4 promila alkohola v krvi, vozil je prehitro, cesta ni bila dovolj osvetljena, prav tako ni bilo javne razsvetljave na pločniku, po katerem je takrat hodila petčlanska družina. Bakić je izgubil nadzor nad vozilom, najprej je trčil ob rob pločnika, potem pa peterico povozil.
Zapor in prepoved vožnje
Po poročanju portala Jutarnji list je namreč trčil v 24-letno mamo Lucijo, ki je v rokah nosila štiriletnega otroka, nase pa je opozarjala s svetlečim odzivnikom na mobitelu, ki ga je imela v zadnjem žepu hlač. Pred njo je hodil mož, v rokah je imel telefon s prižgano svetilko, v vozičku pa otroka, stara eno in tri leta. Mama Lucija je umrla na kraju, za življenje njenega 29-letnega moža Matije so se zdravniki dolgo bojevali, v bolnišnici so zdravili tudi njune tri mladoletne otroke, od katerih je štiriletnik postal stoodstotni invalid – paralizirane ima roke in noge, tudi govori ne.
Bakić je krivdo na sojenju priznal, pred kratkim so ga v Zadru obsodili na šest let in pol zapora, plačati bo moral nekaj čez tri tisoč evrov sodnih stroškov, za volan pa ne bo smel sesti dodatna štiri leta. Takoj po aretaciji se Bakić na policiji ni kaj veliko spomnil, je pa kasneje na sodišču povedal mnogo več.
Žal mu je za vse
Po prepiru z očetom, ki je takrat žaljivo govoril o Bakićevi pokojni mami in v sina celo pljunil, je obtoženi okoli poldneva odšel naokrog. Z enim prijateljem je spil eno pivo, s sorodnikom na Viru kasneje še eno in pa pelinkovec. Načrt je bil, da gre naprej na zabavo v nočni lokal, a ga je zgrešil. »Od tistega trenutka dalje je vse v megli,« je pojasnil. Spominja se le zvokov trganja plastike in močnega udarca, zatem pa šele, kako so ga reševali iz avta.
»Počasi sem prihajal k sebi, a sem bil v šoku. Videl sem dva mala otroka. Padel sem na kolena, jokal sem, kričal. Dan zatem so mi povedali, da je ženska umrla,« je po pisanju portala Jutarnji list povedal na sodišču.
Družini je iz pripora nameraval napisati pismo, a potem ni vedel, kaj naj jim sploh napiše. Še vedno si želi stopiti v stik z njimi. »Veliko mislim nanje, na otroke, na pokojno 24-letnico. Od tistega dne nisem več sedel za volan, tudi kaplje alkohola nisem spil. Že prej nisem nikoli težav reševal na takšen način, tisti dan sem pač popil preveč in slabo ocenil lastno stanje. Žal mi je za vse. Želim si, da bi tam hodili minuto prej ali pa minuto kasneje. Želim si, da bi umrl jaz. Oni niso bili nič krivi, jaz sem kriv za vse,« se je pokesal.
