Pomurski policisti so na kontrolni točki Pince pri vstopu v državo iz Madžarske februarja odkrili tihotapca psov. Mlajši Romun je v kombiju v Italijo v neustreznih razmerah prevažal 31 pasjih mladičkov, za katere ni imel ustreznih dokumentov. Kužki so potovali v kartonastih škatlah, bili so med preostalim tovorom, vode in hrane niso imeli na voljo. Veterinarska inšpekcija mu je mladiče odvzela, uvedla prekrškovni postopek in ugotovila, da kužki najverjetneje prihajajo s tako imenovanih pasjih farm, so sporočili iz murskosoboške policijske uprave. Šestnajst mladičev so namestili v zavetišče Mala hiša, druge v Zavetišče Ljubljana. »Imajo pasemske značilnosti pudlja, mopsa in corgija. Niso rodovniški, zato opozarjamo, da se lahko pri njih razvijejo različne zdravstvene težave, ki so posledica neprimerne vzreje,« so v ljubljanskem zavetišču nagovorili potencialne posvojitelje kužkov. »Podobni so bili maltežanom, cavapoojem in cockapoojem, med njimi sta bila tudi dva pomeranca in francoska buldoga. Ali so čistokrvni, nismo mogli preveriti, ker so bili brez rodovnika, pa tudi brez potnih listov in čipov,« je pojasnila Nastja Jagličić Korpič, veterinarka v Mali hiši. Psički so bili čisti, iztrebkov v škatlah z narezanim papirjem niso našli, zato predvideva, da so pse postili – kak dan jim niso dali ne hrane ne vode, da ne bi med potjo lulali in kakali. »Poleg tega, da niso imeli dokumentov, so bili premladi za oddajo, stari od pet do sedem tednov. Morali bi biti še pri mamah. Eni še celo zobkov niso imeli,« je pojasnila. Psički so nekaj časa preživeli v karanteni, zdravili so jih zaradi notranjih parazitov, pred posvojitvijo so bili še čipirani, razglisteni, razbolhani in cepljeni.
Podobne primere so pomurski policisti obravnavali že maja predlani, ko so na avtocestnem postajališču zasačili voznika prav tako iz Romunije, ki je v škatlah prevažal 34 mladičev. Bili so dehidrirani, umazani, apatični, imeli so drisko, oskrbeli so jih v Mali hiši. Tri so morali zaradi slabega zdravstvenega stanja uspavati. Septembra 2018 pa so prav tako na pomurski avtocesti odkrili tihotapca s 107 psički, ki sta jih prevažala italijanska državljana. Bili so strpani v zabojnike in kletke brez posod za vodo ali hrano, en kuža je med prevozom poginil, so takrat pojasnili v PU Murska Sobota. Potne liste sta imela samo za osemnajst mladičev, po njunih navedbah kupljenih na Madžarskem. Tam se psičke dobi za majhen denar, v Italiji ali Španiji pa se jih drago proda. Po nestrokovni oceni bi dvojica lahko zaslužila okoli 60.000 evrov. Psi so bili čistopasemski, med njimi akite, čivave, francoski buldogi, bulterierji. Pse so jima odvzeli in izdali kazen v znesku 800 evrov.
Stisnjeni v premajhnih in umazanih kletkah
Od kod so ti mladiči prišli in kam so bili namenjeni? Najverjetneje so se skotili na pasjih farmah oziroma v pasjih tovarnah (puppy mills), kjer za (velik) dobiček množično vzrejajo pse. Ključni so nizki stroški, ki prinesejo velike dobičke, zdravje živali pa ni pomembno. Sodeč po posnetkih, objavljenih na spletu, je za živali zelo slabo poskrbljeno, stisnjeni so v premajhnih in umazanih kletkah, imajo premalo hrane, samice so tam izključno zaradi kotenja. Ko tega ne zmorejo več, se jih običajno znebijo. Zgodi se, da kužki nikoli ne zapustijo kletke ali zaprtega prostora. Psi so pogosto bolni, težave z zdravjem pa lahko izbruhnejo tudi pozneje. Z mladički se nihče ne ukvarja, prepuščeni so sami sebi, nihče jih ne vzgaja ali socializira, kar je nujno za njihov nadaljnji razvoj. Tovrstnih tovarn pri nas ni, so pa pogoste na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Srbiji. »Predvidevam, da so bili iz Madžarske na poti v Italijo. Verjetno bi tam dobili topel dom, a so bili ti mladiči premladi, brez dokumentov, tudi transport je bil neprimeren,« je predvidevala sogovornica.
Po njenih navedbah na Madžarskem pse prodajajo celo še na sejmih, čeravno zanje veljajo enaki zakoni EU kot pri nas. »Vseeno se ga da kupiti tako brez čipa kot brez potnega lista. Brez tega se ne ve, od kod je. Ni sledljivosti. Ko ga novi lastniki pripeljejo čez mejo k nam, nastane problem,« še pravi. V takem primeru ga je treba prijaviti na veterinarsko inšpekcijo, po karanteni pa ga kot najdenčka čipirajo in označijo, nato pa je na voljo za posvojitev. Tako se je zgodilo v primeru prejšnji mesec zaseženih mladičev. Po navedbah veterinarke Nastje Jagličić Korpič se zaradi dobrega nadzora inšpekcije in vse bolj ozaveščenih ljudi črni trg pri nas zmanjšuje. Bolj znani pri nas so tako imenovani dvoriščni rejci, lastniki enega ali več čistokrvnih psov, ki enkrat na leto proizvedejo leglo mladičev.
Veliko povpraševanje in črni trg
Preprodaja in tihotapljenje psov sta pri nas prepovedana, od leta 2017 je po noveli zakona o zaščiti živali treba pasje mladiče, skotene pri nas, čipirati že v leglu. To sicer ne pomeni, da se prek spletnih oglasov ne prodajajo »čistokrvni« kužki brez rodovnika, običajno iz tujine. Zakaj? Cene pasemskih psov se namreč začnejo šele pri kakem tisočaku, pri redkejših pasmah je cena temu primerno višja. Da bi konkretno privarčevali, zato mnogi prek spleta ali na črnem trgu za le nekaj sto evrov nabavijo »čistokrvnega« psa brez rodovnika. Občasno živali prodajajo skupaj s ponarejenim potnim listom. V slovenskem spletnem oglasniku je trenutno na voljo ogromno oglasov za mladiče številnih pasem brez rodovnika po »zelo ugodni« ceni. Dokler bo povpraševanje veliko, bo črni trg še naprej cvetel, opozarjajo strokovnjaki. Z nakupom psov, katerih izvora se ne da dokazati, lastniki to nečedno početje le še podpirajo.
