Čeprav je odvetnik Simon Dolinšek, ki zagovarja uboja obtoženega 20-letnega Lazarja Terentića, za včeraj napovedoval zagovor svoje stranke, obtoženi svojega zagovora še ni podal. Kot je sodnici Kseniji Hrastnik pojasnil odvetnik, ni bil pripravljen in naj bi predvidoma to storil na naslednji glavni obravnavi, ki bo sredi aprila. Terentić je obtožen uboja, ki se je zgodil maja lani v stanovanju na Partizanski cesti v Mariboru. Kot je v obtožnici zapisal višji državni tožilec Zoran Klinc, naj bi Terentić v noči s 25. na 26. maj v stanovanju v drugem nadstropju stavbe na Partizanski cesti v Mariboru po fizičnem nasilju, ki je na 27-letni Emiliji M. pustilo vrsto poškodb, svojo partnerico prijel še za vrat in stisnil, torej jo začel daviti. Stisk ni popustil, dokler ni ženska umrla. Truplo so našli šele dva dni kasneje. Po smrti partnerice naj bi namreč Terentić še dva dni živel s truplom in ob njem tudi spal. Šele po dveh dneh, ko je mati vztrajno poizvedovala, kje je hči, ji je povedal, da leži v postelji vsa krvava, in takrat so svojci Emilije M. poklicali policijo. Policisti so prišli na kraj in v bližini kraja zločina aretirali obdolženega.
»Ni se zgodilo iz ljubega miru«
Na prostor za priče je včeraj najprej stopila Mojca Urbajs, v stanovanju katere je par živel dober mesec dni. Povedala je, da v času zločina ni bila na kraju dogodka, je pa »prepričana, da je šlo za samoobrambo«. Na vprašanje, zakaj tako domneva, je dejala, da je par poznala kakšen poldrugi mesec in da je bila Emilija tista, ki je bila nasilna v tem razmerju. »Ukradla mi je denar. Ko sem se jezna soočila z njo, je bila nasilna tudi do mene,« je opisovala priča. Njen odnos z Terentićem pa da je bil povsem v redu, je še dodala. Emilijo M. je opisovala kot dominantno v tem razmerju, po nekem dogodku, ki mu sicer ni bila priča, pa je, ko se je vrnila domov, zaradi fizičnega nasilja med njima celo poklicala reševalno vozilo. »Ni se zgodilo, kar se je, iz čistega ljubega miru, Emilija je bila ljubosumna in je napadla Lazarja,« je svoj zaključek o usodnem večeru predočila sodišču.
Priča je sicer povedala še, da je vedela, da je bila Emilija M. na zdravljenju na psihiatričnem oddelku, a da menda tablet ni jemala. »Bila je paranoična. Sicer ni bila slaba oseba, a imela je izpade nasilja,« je dejala in dodala, da se je sprva ni bala, da pa se je je začela bati, potem ko jo je napadla, ji strgala oblačila in jo spodila iz stanovanja, kar je tudi prijavila policiji.
Reševalca priznanja nista slišala
Sodnica Ksenija Hrastnik je k pričanju povabila tudi oba reševalca, ki sta bila napotena na kraj najdbe trupla. In to predvsem zato, ker je Timotej Buser, fant Emilijine sestre, ob svojem pričanju dejal, da je Terentić na kraju večkrat ponovil, da je žensko umoril. Buser je namreč po klicu na policijo odhitel pred blok, tam pa srečal Terentića in skupaj naj bi počakala, da pride policija. Reševalec Alen Kramberger je dejal, da so bili, ko so bili napoteni na Partizansko cesto, obveščeni, naj počakajo na policijo, saj naj bi šlo za nasilno dejanje. Pred blokom sta bila res dva moška in eden od njiju mu je dejal, da je prišlo do spora in pretepa, ženska pa da leži zgoraj in ne diha. Sogovornika je na vprašanje sodnice prepoznal v obtoženem, a besed, da bi on umoril žensko, se ni spomnil. Pogovor pa je, je pojasnil reševalec, tekel povsem običajno, sogovornik se mu ni zdel prav nič razburjen. Drugi reševalec, Boštjan Zavrnik, pa obtoženega sploh ni prepoznal. »Če je bil to on, je bil takrat bolj suh,« je dejal ob pogledu na Lazarja Terentića.
Na predobravnavnem naroku je tožilec Terentiću v zameno za priznanje predlagal 12 let zapora, a se je obtoženi izrekel za nedolžnega. Po mnenju odvetnika Dolinška bi moralo sodišče najprej ugotoviti, ali je bil obdolženi v času dejanja sploh prišteven ali ne. Za zdaj je izvedenec, psihiater Mladen Vrabič, ocenil, da je bil obtoženi povsem prišteven, a mnenje mora do naslednje glavne obravnave še dopolniti.
