Ukradel povoženega prašiča
V tej rubriki običajno pišemo o pogumnih gasilcih in policistih, ki iz jam rešujejo krave, v hribih pa iščejo izgubljene pse. Tokrat je drugače. Osredotočili smo se na nedavne dogodke, v katerih so bile živali žrtve kaznivih dejanj. Denimo ribe, ki jih je nekdo ukradel v Gadovi peči na Dolenjskem. Čez noč je prišel do ograje, naredil luknjo vanjo, šel do bazena in iz njega odnesel 30 kilogramov postrvi, vrednih okoli 300 evrov. Kako jih je odnesel s seboj, policisti niso poročali. Za štirikrat več škode je tat povzročil lastniku kmetije, ki mu je s pašnika v naselju Globočice čez noč ukradel štiri ovce, malo manj težav s prenosom pa je imel tisti, ki je iz kokošnjaka v Potočni vasi odnesel pet putk, vrednih okoli sto evrov. Še najhuje pa jo je skupil divji prašič, ki ga je nekdo do smrti povozil v Novem mestu. A ko so na kraj prišli policisti in lovec, so ugotovili, da je sta tako »morilec« kot žrtev izginila s kraja kaznivega dejanja. Ali so v vseh teh primerih živali pristale na mizi, ni povsem jasno. In če so se včasih 'lovci' namučili, da so ujeli plen za preživetje, so podvigi modernega človeka bolj podobni 'nabiralništvu' živali iz ograd.
Lačne in žejne barabe
Večina zmikavtov pa se pretekle dni ni ubadala z živimi in nepredvidljivimi tarčami. Nekaj si jih je priskrbelo priloge ali predjedi za k mesni pojedini – denimo tisti, ki je iz hladilnika trgovine v Čatežu ukradel enajst sendvičev, ali pa neznanci, ki so na njivi v Mrtvicah sredi noči izkopali okoli sto kilogramov krompirja ter jih odpeljali s seboj. Lačni in žejni lumpi so iz zidanic po celi državi kradli še klobase in pršute, na stotine litrov vina (z nečim je hrano vendarle treba poplakniti!), eni pa so razmišljali bolj dolgoročno in s seboj v temo odnesli kar kotel za žganjekuho.
Okradli pokojnika
Že dlje časa poročamo o vlomih v slovenske cerkve, ki jih je v zadnjih mesecih vse več. V Predloki so odnesli drobiž, v Brežicah pa pred časom z zvonika kakšnih deset metrov bakrenih obrob. Vse več vlomov, pri katerih nastane lahko tudi samo materialna škoda, je na Gorenjskem. V noči na soboto so vlomili v kar štiri cerkve, tudi v tisto, v kateri je služboval Jakob Aljaž. Tu in tam poročamo tudi o tatvinah z grobov, s katerih odnašajo rože, sveče in kipce ter s tem kalijo mir pokojnikov. A tako hudega primera, kot ga obravnava policija v srbskem Vranju, (dolgo) ni bilo. Ob čiščenju groba je ženska namreč opazila, da je nekdo odprl krsto, iz nje pa so pokojniku ukradli denar in zlatnino.
Beg po polžje
Prej kot prostor na črni kroniki bi si policijski lov v Južni Karolini prislužil v kakšni komediji ali risanki. Več patrulj je z vklopljenimi modrimi lučmi in prižganimi sirenami več kot uro sledilo osumljencu, ki pa ni bežal v kakšnem športnem avtu, temveč se je počasi cijazil v bagru. »Dirkal« je s hitrostjo okoli pet kilometrov na uro, tako da so morali policisti nenehno ustavljati svoje avte, da ga ne bi prehiteli. A to niti ni bilo pomembno, saj ga policisti niso mogli ustaviti, masivni stroj pa je rušil vse pred sabo. Izkazalo se je, da je voznik pred tem vlomil v bližnje podjetje, z vozilom povzročil ogromno škode, potem pa pobegnil. Po več kot eni uri nočnega zasledovanja po polžje je voznik, ki se prej ni odzival na pozive policije, s strojem obtičal. A se še ni dal. Pobegnil je v gozd, kjer pa so ga kmalu ulovili.
Zobozdravnik na črno
Tisti, ki imajo že od otroštva travme zaradi obiskov pri zobozdravniku, naj te zgodbe ne berejo naprej. Na Češkem so namreč aretirali 22-letnika (in dva njegova sorodnika), ki je na osnovi navodil s spleta pacientom pulil zobe, jim dajal anestezijo ter se samozavestno lotil tudi zdravljenja korenin. V dveh letih so brez licence in strokovnega znanja vsi trije pri zdravljenju več deset pacientov zaslužili okoli 140 tisočakov. Ženska, ki je celo imela nekaj znanja o zdravstvu, je delala kot medicinska sestra, od drugod pa prinesla anestetike, material za plombe in lepilo, tretji sodelujoči pa je ustvarjal proteze. Vsi trije so priznali krivdo za več kaznivih dejanj, grozi jim dolgoletna zaporna kazen.
