Da nikoli ni bil vojak, kaj šele aktiven borec v teroristični organizaciji Islamska država, da od slednje nikoli ni dobil nobenega plačila ali kakšne druge koristi ter da so vsi dokazi lažni in ponarejeni – vse to je v sredo na sodišču ponovno zatrdil 41-letni iraški državljan Rašid Aziz, obtožen terorizma. Kot na prejšnji glavni obravnavi je vztrajal, da tožilstvo pred sodni senat, ki ga vodi sodnik Srečko Škerbec, ni privedlo pravega človeka: da torej ni moški, ki ga preiskovalci, predvsem ameriški FBI, poznajo kot Aršada Kamisa Hamdanija Aziza, ki naj bi leta 2016 v iraški provinci Salah Al Din sodeloval v elitni diviziji Dat Al Savari. Bil naj bi eden od vodij in sodeloval v posebnih operacijah, kot so izvidništvo in podtikanje eksplozivnih sredstev v objekte in vozila.
Po podatkih FBI naj bi v terorističnih akcijah sicer deloval že med letoma 2005 in 2008; Američani so namreč leta 2005 v Iraku našli eksplozivno sredstvo z njegovimi prstnimi odtisi. Aziz pravi, da to nikakor ni res in da mu naj mu to eksplozivno napravo pokažejo, če jo imajo.
Kdaj so nastale poškodbe?
Ameriški preiskovalci navajajo, da so Aršada Kamisa Hamdanija Aziza julija 2008 v Iraku prijeli Sinovi Iraka zaradi suma, da podtika improvizirana eksplozivna sredstva. Kasneje so ga predali koalicijskim silam. Da ga je tega leta prijela ameriška vojska, je obtoženi potrdil. Sodnik mu je pokazal zapisnik prvega zaslišanja z datumom 29. junij in odvrnil je, da je bil to začetek njegovega pridržanja, v katerem je bil do leta 2010. Vendar so njegov postopek vodili pod imenom Rašid Aziz, nanašal pa se je na povsem drugo zadevo, prijavil da ga je sosed zaradi osebnih sporov. Sodnik ga je opozoril, da je uradnik na zapisniku zoper Aršada zabeležil, da ima oseba na desni nogi protezo od kolena navzdol in navpično brazgotino po sredini trebuha – oboje ima tudi obtoženi, vendar trdi, da je poškodbo dobil leta 2016, ko so ga na poti v iraško mesto Tikrit ustrelili pripadniki Hezbolaha.
»Če imate podatke o osebi, ki je sestavila ta zapisnik, zahtevam njeno zaslišanje. Lahko, da je gre za falsifikat,« je na vprašanje sodnika, kako si razlaga zapis o poškodbi, odgovoril obtoženi. Da gre za ponarejeno listino oziroma da se je uradnik zmotil, je povedal tudi za zapisnik o drugem zaslišanju. Pri tem pa večkrat ponovil, da je bil obtožb na koncu oproščen in da je za neupravičeno pridržanje dobil odškodnino. Tudi podatki FBI kažejo, da je bil (Aršad) pridržan do junija 2010, nato pa predan iraški vladi. Kje je bil od leta 2010 do leta 2019, ne vedo. Leta 2019 je Aziz prišel v Slovenijo kot ilegalni migrant. Sam trdi, da je bil po napadu leta 2016 dolgo v bolnišnici, potem pa je z družino zbežal v Turčijo, kjer so že bili njegovi starši. Njegov cilj je bila Nemčija, tam je nameraval dokončno okrevati po poškodbah. Iz Slovenije se je sicer tja res napotil, a so ga vrnili k nam, še prej pa ugotovili, da se predstavlja z najmanj šestimi različnimi imeni in navaja več različnih datumov rojstva. Osebnih dokumentov pa nima.
Napaka v ločitvenih dokumentih
Kako to, da se njegovi prstni odtisi ujemajo z odtisi Aršada, te iste pa so leta 2005 našli tudi na eksplozivni napravi, pred sodnim senatom ni znal pojasniti. Da gre za ponaredke, je bil njegov najpogostejši odgovor. Obremenjujejo ga tudi primerjave fotografij – preiskovalci (tudi naš nacionalni forenzični laboratorij) s precejšnjo verjetnostjo ocenjujejo, da fotografija, ki je nastala ob njegovem prijetju v Iraku leta 2008, ustreza fotografiji moškega, ki so jo našli v zbirki uporabnega materiala iz elektronskih naprav, najdenih na bojiščih. In prav tako Rašidovi današnji podobi. »Podatki niso pravilni,« je obtoženi komentiral tudi ugotovitve ameriških in francoskih organov o plačilih, ki naj bi jih dobival od Islamske države, in »štipendijah«, ki jih je izplačevala njegovim otrokom in ženi.
Rašid ima zdravniško potrdilo, pridobil ga je aprila 2023, da je bil zaradi poškodb sprejet v bolnišnico 24. junija 2016. Da so mu takrat amputirali nogo in je bil večkrat operiran zaradi odstranitve več nabojev. Toda v sodnem spisu je tudi telefonski pogovor s prijateljem, v katerem sta omenjala zdravnika Muhammada. Rašid je naročil, naj zdravnik, če bo kdo kasneje preverjal, pove, od katerega do katerega datuma ga je zdravil. In še nekaj glede obtoženčevih trditev, kako mu je ime: v njegovem telefonu so našli posnetek ločitvene listine (sam sicer trdi, da je še vedno poročen), na kateri je navedeno, da žena toži moža Aršada Kamisa Hamdanija Aziza. »To je napaka … žena se je zmotila,« je bil njegov komentar.
